Registriraj se
Prijava
Dobrodošli na EZOTERA
torek, marec 19 2024 @ 10:22 AM GMT

HIMALAJSKA SOL IN NAŠE ZDRAVJE

PREHRANA IN ZDRAVJESOL IN NAŠE ZDRAVJE

Voda, sol in kalij skupaj uravnavajo količino vode v telesu.
Če hočemo razumeti delovanje lastnega telesa, moramo razumeti nekaj osnov.
V naših celicah sta dva vodna oceana, eden znotraj celic in drugi zunaj ali med celicami.
Naše zdravje je odvisno od nadvse občutljivega ravnovesja med velikostjo obeh oceanov.

To ravnovesje vzdržujemo z našim načinom žviljenja in prehranjevanja. Zato mora biti naša prehrana bogata z obilico kalija iz njegovih naravnih virov v sadju in zelenjavi, ravno tako pa tudi z naravnim virom soli.

Voda mora doseči vse dele našega telesa, obiskati mora sleherno celico, odplakniti toksične snovi in odpadke celične presnove.

Regulacijo vode v celicah uravnava kalij, saj se v celicah veže nanjo in jo tam zadržuje - sorazmerno s količino kalija v notranjosti celic.


Kadar vode ni dovolj, da bi prosto prehajala v celice, jo telo filtrira iz zunanjega slanega oceana in vbrizgava v celice, ki so kljub pomanjkanju vode preobremenjene. Ta sekundarni, krizni način za oskrbo pomembnejših celic z vbrizgavanjem vode je ob hudi dehidraciji razlog, da organizem zadržuje sol in nastanejo edemi - da bi ustvarili večje zaloge vode za filtriranje in vbrizgavanje v celice.

Zakaj nastane povišan krvni tlak ?

Ko pomanjkanje vode v telesu doseže bolj kritično raven in ko postane dostava vode v celice z vbrizgavanjem glavni način za oskrbovanje vse večjega števila celic, je potreben tudi višji vbrizgalni tlak.
Znatnejši dvig tlaka, ki je potreben za vbrizgavanje vode v celice, se vidno odrazi in mu pravimo “hipertenzija" ali visok krvni tlak.

Sol povzroča osmozno zadrževanje vode, kar pomeni, da prisili nekaj vode, da ji dela družbo zunaj celice in na tak način vzdržuje ravnovesje.



Zanimivo je zakaj moramo spati in kaj se takarat dogaja z našim telesom in funkcijami. Naše telo je izjemno in popolno sprogramirano, včasih se vsiljuje vprašanje, ali res ne gostujemo v popolnem biokibernetskem stroju?

Voda se čez dan zadržuje v nogah in energija je porazdeljena vertikalno, ko pa gremo k počitku v horizontalo, pride do izravnave. Naš krvni obtok spremeni obremenitev.
Nabrani vodi, ki se čez dan v veliki meri zadržuje v nogah, se v ležečem položaju ni potrebno upirati sili teže, da bi prišla v krvni obtok..


Če se pojavi krizno hidriranje nekaterih celic, ki traja dovolj dolgo, se pljuča začnejo ponoči polniti z vodo in pride do oteženega dihanja.

V takem primeru, mora bolnik spati v skoraj sedečem položaju.

To obolenje se imenuje kardialna astma in je posledica dehidracije. Vendar pri tej bolezni telesa na začetku ne smemo preobremeniti s preveč vode. Povečanje pitja vode mora biti postopno in počasno, dokler proizvodnja seča ne postane sorazmerna s popito količino vode.
Če pijemo dovolj vode, da izločamo bister seč, izločamo tudi veliko prej zadrževane soli. Tako se lahko znebimo edemske tekočine v telesu. Ne z
diuretiki, temveč z več vode! Voda je najboljši naravni diuretik na svetu.

Bolniki, ki imajo razširjene edeme in ki jim srce občasno utripa nepravilno ali pospešeno že ob majhnem naporu, morajo povečati pitje vode postopno in v presledkih, vendar vode telesu ne smejo odtegovati. Dva do tri dni naj bo jemanje soli omejeno, ker jo telo po inerciji še vedno zadržuje. Ko se edemi umaknejo, pa morajo sol ponovno dodati k prehrani. Ljudje, ki jim srce utripa nepravilno ali pa imajo hiter in podivjan pulz, nimajo pa edemov, lahko težavo olajšajo z uživanjem več vode, soli in drugih rudnin, kot so magnezij, kalcij in malo kalija.

Sol je zelo dobro sredstvo za umirjanje nepravilnega srčnega utripa in je v nasprotju z napačno predstavo, da povzroča hipertenzijo, v resnici nujna za uravnavanje krvnega tlaka - skupaj z vodo in rudninami.

Popmembna pa so ključna pravilna razmerja. Uživanje premalo soli in veliko vode pri nekaterih ljudeh povzroči povišanje krvnega tlaka. Razlaga za to je preprosta. Če pijemo vodo in ne uživamo soli, voda v krvnem obtoku ne ostane dovolj dolgo, da bi lahko popolnoma napolnila vse krvne žile. Pri nekaterih ljudeh to povzroči omedlevanje, pri drugih pa stiskanje arterij, ki se sčasoma odrazi kot povišan krvni tlak. S kozarcem ali dvema vode in malce soli, ki jo damo na jezik, hitro in učinkovito pomirimo podivjano razbijanje srca, dolgoročno pa znižamo krvni tlak. Pogovorite se s svojim zdravnikom o pravilnem ravnovesju vode in soli za vaš način prehrane.

Sol je naravno uspavalo in je ključnega pomena za uravnavanje spanja. Če spijemo poln kozarec vode in nato položimo nekaj zrn soli na jezik in jih tam pustimo, potonemo v naraven, globok spanec. Ne polagajmo sol na jezik, če hkrati ne pijemo tudi vode. Kdor rad uživa samo sol, mu lahko začne kri teči iz nosa. Svoje spanje reguliramo, če redno pijemo vodo in svoji prehrani dodamo malo soli.
Sol je nujno potreben element za sladkorne bolnike. Pomaga pri uravnovešanju ravni sladkorja v krvi ter zmanjša potrebo po inzulinu pri tistih, ki morajo za reguliranje krvnega sladkorja uporabljati injekcije. Voda in sol lahko tudi zmanjšata posledično škodo na očeh in krvnih žilah, ki je povezana s sladkorno boleznijo.

Sol je nujna za proizvodnjo hidroelektrične energije v vseh telesnih celicah. Uporablja se za lokalno proizvodnjo energije na mestih, kjer jo celice potrebujejo.

Sol je nujna za komunikacijske in informacijske povezave v telesu.

Ko sem nekoč proučeval uporabo soli, sem nekoč sedel s Stanetom Sevničarjem, avtorjem knjige o zdravi soli, ki mi je pojasnil, da v svojem žepu vedno nosi ampulo s soljo. Le to dodaja vsaki pijači in jo s tem revitalizira, oživi, spremeni vibracijo v desnosučno. Ko sem to poskusil, sem imel tudi sam občutek, da ima pijača, kljub dodanemu enemu samemu zrnu zdrave soli, bolj poln in poživljajoč okus.


Voda za zdravje in življenje
- Dajanje soli na jezik lahko zaustavi vztrajen suhi kašelj.
- Sol je ključna pri čiščenju nahodnega nosa in za mašenih sinusov.
- Sol lahko pomaga pri preprečevanju protina in z njim
povezanega artritisa.
- Sol je ključnega pomena pri preprečevanju mišičnih krčev.
- Sol je ključna pri preprečevanju pretirane tvorbe sline, ki se
med spanjem cedi iz ust. Stalno brisanje sline kaže na pomanjkanje soli.
- Če je v telesu premalo soli in vode, lahko pride do osteoporoze.
- Sol je absolutno nujna za čvrsto zgradbo kosti.
- Sol pomaga pri ohranjanju samozavesti in dobre samopodobe dveh psiholoških učinkov serotonina in
melatonina.
- Sol pomaga ohranjati spolno slo.
- Sol lahko pomaga zmanjšati podbradek. Kadar telesu primanjkuje soli, mu v resnici primanjkuje vode.

Ko žleze slinavke začutijo pomanjkanje soli, začnejo proizvajati več sline, da olajšajo žvečenje in požiranje, pa tudi da želodec oskrbijo s potrebno vodo za razgradnjo hrane. Prekrvitev žlez slinavk se poveča, krvne žile pa postanejo prepustne, da lahko oskrbijo žleze z več vode za izdelavo sline.
A povečana tekočina se razlije tudi okoli samih žlez, kar povzroči nabreklost pod kožo brade, lic in vratu.
- Sol lahko pomaga preprečiti krčne in pajkaste žilice na nogah in stegnih.
- Morska sol vsebuje okoli 80 elementov - rudnin, ki jih potrebuje naše telo. Nekateri od teh elementov so potrebni zgolj v sledeh. Nepredelana morska sol je boljša izbira od drugih vrst soli na trgu.

Navadna rafinirana kuhinjska sol je oropana vseh spremljevalnih elementov in lahko vsebuje aditive kot je aluminijev silikat, da ostane sipka in porozna. Aluminij na človekov živčni sistem deluje zelo toksično in je eden glavnih dejavnikov za nastanek Alzheimerjeve bolezni. Morska sol ni bogata z jodom, ki ga moramo zato jemati kot dopolnilo. Kolikor telesu pri astmi sol koristi, mu preveč kalija škoduje. Če zaužijemo preveč pomarančnega soka, banan ali napitka za športnike z veliko kalija, s tem lahko izzovemo astmatični napad, zlasti če to storimo neposredno pred telesno vadbo. Vadba potem lahko povzroči astmatični napad. To lahko preprečimo, če pred vadbo zaužijemo malo soli, ki poveča kapaciteto pljuč za izmenjavo zraka ter zmanjša čezmerno potenje.

Dobro je, da pomarančnemu soku dodamo malo soli, da uravnotežimo delovanje natrija in kalija pri vzdrževanju potrebne količine vode znotraj in zunaj celic. V nekaterih kulturah sol dodajajo melonam in drugemu sadju, da poudarijo njegovo sladkost. Tovrstno sadje dejansko vsebuje veliko kalija in če mu pred zaužitjem dodamo sol, se vzpostavi ravnotežje med natrijem in kalijem. Enako ravnajmo tudi pri drugih sokovih.


Približno pravilo je, da naj bi dnevno zaužili tri do štiri grame soli na vsakih deset kozarcev vode, ki jih popijemo. Trije grami so približno polovica čajne žličke.

Enostavnejši izračun je četrtina čajne žličke soli na liter vode. Sol bi morali jemati skozi ves dan. Če telovadimo in se potimo, je potrebujemo več. V vročih podnebjih, kjer človek izgublja vodo s površja kože, ne da bi se tega zavedal, jo je potrebno še več. V teh podnebjih sol lahko odloči med življenjem in boljšim zdravjem na eni ter vročinsko izčrpanostjo in smrtjo na drugi strani. Opozorilo/ S soljo kljub vsem njenim prednostim ne smemo pretiravati. Upoštevajmo ustrezno razmerje med potrebami telesa po soli in vodi. Vedno moramo popiti dovolj vode, da izperemo presežek soli iz telesa. Če se naša teža v enem dnevu nenadoma poveča, čeprav nismo pojedli preveč hrane, to pomeni, da smo zaužili preveč soli. V tem primeru se za en dan vzdržimo soli in popijmo veliko vode, da se poveča izločanje seča in splahnejo otekline. Posvetujmo se z zdravnikom o pravilnem razmerju soli in vode v naši prehrani.
Če boste začeli piti vodo po teh navodilih, vam lahko koristi tudi jemanje celodnevnih vitaminskih tablet, zlasti če ne telovadite in ne uživate izdatnih porcij zelenjave in sadja. Mesne in ribje beljakovine so dober vir selena in cinka. Kadar smo pod stresom in dokler stres ne mine, lahko svoji prehrani poleg vitaminskih tablet dodamo še nekaj vitamina B6 in cinka.
Če imate herpesne izpuščaje (virus Herpes simplex na ustnicah in celo v očesih) ali genitalni herpes, prehrani nujno dodajte cink in vitamin B6.
Virusni mehurčki so kaj lahko posledica pomanjkanja cinka in z njim povezanih zapletov.
Dehidracija pa to naravno gibanje zavre ter sproži upočasnitev telesnih odzivov in izgubo določenih občutkov, ko se staramo in postaja telo vedno bolj izsušeno.




SOL IN BIOLOŠKO OKOLJE V TELESU IN OKOLI NJEGA
KAKO UREDIMO BIOOKOLJE S POMOČJO SOLNIH KRISTALOV


Zakaj pa so kristali soli dejansko tako dragoceni za zdravje?
Poleg nam že znanih kemično-fizikalnih lastnosti soli zelo ugodno vplivajo na naše počutje in zdravje tudi negativni ioni, ki jih oddajajo solni kristali.

Sveta Hildegarda piše v svoji knjigi o kamnih, da ima vse na tem svetu svoje nihanje in da različna nihanja povzročajo različne reakcije v človekovem telesu. To nihanja moramo le s primernim medijem prenesti na telo.
Za prenos nihanja uporabljamo tudi različne medije.

Hildegarda je podala veliko receptov, dva sta se med ljudmi zelo prijela.

V prvem primeru je medij, s katerim se nihanje prenaša na človeško telo, vino, v drugem pa lastna slina ali dotik s kožo. Žal se vsak bolnik ne odziva na to valovanje, ker je zelo rahlo. Kdor se dnevno zastruplja s poplavo negativnega nihanja v svojem okolju, se po cele ure izpostavlja električnemu valovanju, ki ga denimo oddajajo mikrovalovne pečice, računalniki in televizijski sprejemniki, mobilni telefoni in podobno, naše telo je zato tako inkapsulirano, da mnogokrat nismo sposobni odpreti čute za vsrkavnje ali sprejemanje finejših vibracij, četudi se to včasih na nezavednem nivoju dogaja, gre taka priložnost pogosto mimo nas ali pa počasneje reagiramo.

Čeprav alternativci veliko govorijo o vodnarjevi dobi in odpiranju novih čutov, bo to mogoče držalo, predvsem pa zato, ker je tok dogodkov in informacij tako gost, da se brez odpiranja višjih sposobnosti zaznav naše telo in um ne moreta več obstajati, ali pa se ne moremo več vključevati v tako naraščajočo dinamiko znanja, komunikacij in sprememb, ali pa sploh obstati v tako povečanem obsegu vibracij in nihanj.

Mogoče je celo prišel čas, ki od nas zhteva, da se prilagodimo in obstali bomo z dobrim zdravjem, le če se bomo pričeli prebujati, kar pomeni, da smo se sposobni hitreje učiti in se zaščititi pred negativnimi znanstvenimi trendi, instant potrošništvom in užitki.
Verjetno bodo obstali in postali uspešnejši tisti, ki bodo dojeli kaj so naravne zakonitosti s katerimi je naše telo povezano, tisti, ki bodo znali po naravni poti ubirati rešitve, ki jim dajejo moč in krepost na dolge proge.

Kemija in prepuščanje instant užitkom je tek na kratke proge, ki zahteva vedno več tabletk in kemije, da zgledamo lepi, zdravi in zadovoljni, vendar se resnica zelo hitro pokaže, saj se naše telo odziva po naravni poti, ki je vgrajena v naše funkcioniranje že tisočletja.

Če bi radi storili nekaj za svoje zdravje, potem morate v vaših bivalnih prostorih, spalnicah in delovnih prostorih ustvariti ustrezne pogoje za telesno zdravje in psihično počutje.

To dosežemo delno tudi s tem, da v naših bivalnih prostorih ustvarite zdrava svetlobna nihanja, negativne ione.

Energija in pozitivne moči, ki so se nekaj sto milijonov let ustvarjali v solnih kristalih lahko uporabite za ponovno vzpostavitev vašega bioenergetskega ravnotežja.

Pri tem pa je treba vedeti, kako lahko ta dragocena bioenergetska nihanja na različnih nivojih čutnih zaznavanj spoznamo.



BIOLOŠKO OKOLJE IN HIMALAJSKA SOL

Ali Himalajska sol resnično vpliva na naše biološko okolje ?

Prve študije so pokazale, da izboljšuje različne lastnosti našega biološkega okolja.

Biološko okolje je okolje, v katerem živi vsako živo bitje. Vsaka vrsta živih organizmov zahteva drugačne pogoje za svoje optimalno delovanje, in sicer take, v katerih je njegova sposobnost preživetja in razmnoževanja (reprodukcije) najboljša.
Človeško telo je zdravo, ko znotraj celic (intracelularno) in med njimi (intercelularno) vse deluje optimalno, v zelo ozkem razponu vrednosti kazalcev kakovosti biološkega okolja. Za koristne bakterije, ki se nahajajo v prebavnem traktu, na primer acidophilus, bifidus in bulgaricus, je človeško telo naravno prebivališče in imajo najraje biološko okolje, ki je podobno okolju človeških celic. Te bakterije so nadvse potrebne za procese kot je absorbcija hrane (predvsem vitaminov skupine B) in za krepitev našega obrambnega sistema v boju proti škodljivim mikrobom.
Škodljivi mikroorganizmi - virusi, škodljive bakterije, glivice, plesni, paraziti in kvasovke (zaradi poenostavitve jih bom poimenoval "škodljivi mikroorganizmi") - najbolje uspevajo v nekoliko drugačnem biološkem okolju. Ko se človekovo biološko okolje oddalji od optimalnih vrednosti, kar ustreza škodljivim mikroorganizmom, se sčasoma neizogibno pojavi bolezen.
Otrok se ponavadi rodi z zdravim biološkim okoljem. Celotno okolje otrokovega telesa je rahlo bazično. V njem je praviloma tudi velika količina negativnih vodikovih ionov (H-), kar nevtralizira napade prostih radikalov in hkrati spodbuja zdrave biokemijske reakcije. Mati prenese z dojenjem na novorojenčka protitelesca in koristne bakterije, kar pripomore k razvoju njegovega imunskega sistema.
Človeško telo ne zna proizvajati nobene komponente zdrave soli, zna jih pa izločati. Ker pa brez zdrave soli ni presnove, ni življenja, je pomembno, da damo telesu vsega dovolj do dopustne meje. Kje je ta meja pa je stvar vsakega posameznika, ki jo mora ugotavljati sproti. Že najmanjše težave nas opozarjajo na to, da smo to črto prestopili. In kot pravi Stane Sevčnikar v knjigi “Zdrava sol”: ”Zamenjaj nezdravo z zdravo soljo v prehrani in tvoje telo bo postalo vitko, zdravo in polno energije, misel pa jasna in čista.”
Tudi mleko in kruh sta do te mere industrijsko predelana, da sta najbolj podobna rafiniranemu sladkorju, ki prehaja v kri skoraj tako hitro kot alkohol. Tej energijski bombi še zdrava sol ni kos.

Kaj je bioživilo?

Stane Sevčnikar v knjigi ”Zdrava sol ” opozarja, da sol poleg mineralov vsebuje tudi biokodo harmonije in ravnovesja. Zato pravi, da nikar ne pozabimo kodirati vsake kuhane hrane z zdravo soljo in surovo začimbo, kajti le taka hrana bo tudi biohrana.
Vzemite liter vode, stisnite vanjo sok ene limone in dodajte deset ščepcev zdrave soli. Dobro premešajte, po želji ohladite in popivajte cel dan.

Limono lahko zamenjamo z eno grenivko in s tem naredimo odličen antioksidant in operemo telo od znotraj.

Ko se kopaš in dihaš, sol tvoje telo sprejema skozi kožo in pljuča. Največjo napako delamo, če se po tem prhamo z detergenti.

Ničesar, česar ni že v naravi, si človek ne more izmisliti. Ni idej, so le odkritja. Tudi ni genijev, so le boljši ali slabši opazovalci narave. In človek ni kopija stroja. Stroji so kopije življenja. Zato se ne sramuj in se ne boj opazovati svojega telesa, kot opazuješ svoj avto, svoj računalnik, svoj pralni stroj.

Prednost naravnega stroja pred umetno ustvarjenim je prav gotovo ta, da se naravni stroji znajo popravljati sami.Verjetno je to težko dobro opredeliti, toda tukaj nekje se prične in konča naravna inteligena, saj v naravno iteligenco vključujemo človeka, ki je povezan z vesoljem in z njim čeprav na nezavednem nivoju, vendarle diha.
Stroj pa je kot dobro šolan um, zaprt v programe, vzorce in pravila.

Ustvarjalen človek je živ človek.

Ne glede na to, da premalo vemo o tem, kako smo nastali, zadostuje, da vemo, da je naše telo popolno in opremljeno z vsemi programi za preživetje. Potrebujemo pa dovolj vode, zraka, hrane in zdrave soli.
Kaj potrebuje pa tvoja duša in kaj rabi tvoje srce, do tega morate pa priti sami.

Sol je strateška surovina v našem telesu in igra vlogo prevodnika elektrike v krvni in drugih plazmah. Pomanjkanje soli vodi do dehidracije, padca napetosti, galvanskega člena in smrt.

Sol je surovina za izdelavo solne kisline, potrebne želodcu za presnovo hrane. Sol je tudi surovina, iz katere slinavka proizvaja bikarbonat, ki je nevtralizator za kislo kri in celotno telo.
Bioenergija je akumulirana energija sonca v celicah organizma in med njimi. Ko rastlina predela sončno energijo in ko naš organizem predeluje hrano, se ta energija sprošča. Tako nastaja toplotna, mehanična in električna energija.

Pri oksidaciji v celicah in pri prehodu elektrike skozi elektrovode. Elektrovodi so krvna in druge plazme v telesu. Oksidacija povzroča dvojno gibanje, tok krvi in krčenje mišic. Ovalna celica se napihne do okrogle in zmanjša svoj premer. Mišica se skrči. Celica se odpre, iztisne kri in se vrne v prvotno stanje. Nato se mišica zopet iztegne.

Vžig, odpiranje in zapiranje celičnih ventilov pa regulirajo možgani preko živcev. Probleme lahko povzročijo slabo prevodni živci, v ekstremnih primer lahko pride celo do vnetja. Če v organizmu obstaja elektrika, mora obstajati tudi njen izvor, kakor tudi sistem razporejanja in usmerjanja toka. Akumulatorji, elektrolitski kondenzatorji se nahajajo po celotnem telesu. Obstajajo v vsaki celici in v vsakem organu. Različni elektroliti so ločeni z enosmerno prepustnimi membranami. Princip je podoben avtomobilskemu akumulatorju, toda če je v naših akumulatorjih le voda brez elektrolitov, jih ni možno napolniti z energijo. Električno omrežje v našem telesu je razporejeno po nevidnih meridianih in po vidnem krvnem ožilju. Vzdrževanje pretoka elektrike je odvisno od soli v krvni plazmi. Količina vode se prilagaja količini soli in obratno, tako da je prevodnost elektrike konstantna. Dehidracija je direktna posledica zmanjšanja soli v krvnem obtoku, zato je nujno potrebna infuzija. Ko se kri zgošča, pritisk narašča.

Ali imamo zadosti soli v glavi?

Življenje vsakega organizma se začenja in končuje v njegovi glavi, v njegovih možganih. Človeški možgani so tudi največji potrošnik električne energije v telesu. Napajajo se iz galvanskega člena, iz razlike pH plazem, od 5,5-8,5. Različne pH ustvarjajo različne kisle in bazne snovi v vodni pufer raztopini na NaCl.

Če je glava prazna zdrave soli, možgani ne morejo ustrezno delovati. V prehranjevalni verigi našega telesa, so možgani zadnji organ, ki se bo odrekel soli. Prej se bodo izčrpali vsi ostali organi, kar se bo pokazalo v raznih boleznih in motnjah v delovanju. Zato če veliko razmišljamo, mislimo naj temelji naše življenje tudi na tudi na zdravo sol.

Naša kri mora biti prevodna, kar brez prevodnih kovin in soli ni možno doseči.
Sol je zelo pomembna za zaščito, tako tudi za zaščito našega telesa, saj so naše odprtine v telesu obdane s sluznico, ki ima pH 5,5, kar preprečuje vstop drugim nečistočam in elementom. Če se pH v našem telesu spremeni - če nimamo dovolj soli, so naša vrata odprta in zlahka dostopna za nepovabljene tujce.

Pravijo, da so naša ledvica brez zdrave soli kot pralni stroj brez pralnega praška. Enako situacijo imamo v našem telesu, ko si našo kri spiramo in čistimo. V kolikor to funkcioniranje ne zagotovimo sami, smo prisiljeni prati našo kri v zunanjem servisu preko dialize. Da do tega ne bi prihajalo, si zagotovimo ustrezno sol, ki čisti našo kri.
Tudi v našem želodcu prihaja do razgradnje hrane s pomočjo solne kisline.
Nenazadnje naš največji organ v telesu je koža, ki predstavlja ščit, ki hkrati marsikaj vsrkava iz okolja in je najbolj izpostavljen organ.

Tudi koža mora imeti pH 5,5. Ko pride do padca pH, pride do motenj na koži in se pokažejo simptomi: nagubana, suha koža, lišaji, luskavice, ekcemi... Takrat nam pomaga kopanje v slani kopeli in umivanje s slanim neagresivnim milom.
Kadar se nam redno dogaja, da ob stiku s kovino ali celo z drugimi ljudmi prihaja do iskre, je to najzanesljivejši znak, da smo podsoljeni. Prvi nujni ukrep je zamenjava oblačil in kopanje v slanici!

Koža je dragocen sorodni organ in pomočnica črevesju, ledvicam, jetrom. Sestavljena je iz dveh ločenih plasti:
1. povrhnjice (epidermis)
2. usnjice (dermis).

O povrhnjici se pogosto govori kot o pokožnici ali o fini tkanini. Epidermis leži na zunanji površini telesa in je v celoti sestavljen iz ravnih celic brez živcev in krvnih žil. Epidermis ali povrhnjica se nenehno lušči. Nove, žive celice nenehno nadomeščajo zavržene. Povrhnjica (epidermis) leži na vrhu usnjice (dermis). Povrhnjico ali zgornjo kožo oskrbuje usnjica, ki neprestano tvori nove celice in jih potiska navzgor proti površini telesa. Ko se te celice formirajo, postanejo bolj trde, suhe in ravne. Ker povrhnjica nima živcev in krvnih žil, ne krvavi, ko se zbode, človek pa tudi ne čuti bolečine. Neverjetna količina epidermične mrtve tvarine povrhnjice se zavrže vsak dan vašega življenja.

To se najbolje opazi, ko celice postanejo lepljive na površini kože zaradi telesnih olj. Znano je, da so ljudje, ki so si zlomili ude, imeli pod mavcem, ko so jim ga odstranili, zadostno količino epidermičnih celic, da bi napolnili manjši kontejner.

Druga plast kože, usnjica, ima krvne žile, limfne žile, znojnice in živce. Preko plasti povrhnjice čutimo občutke toplote in mraza, nežne in grobe občutke, občutke vlažnosti in suhosti itd.
Kot je bilo prej omenjeno, so organi izločanja primarno črevesje, ledvice, jetra in koža. Velika količina nečistoč se izloči preko črevesja. Druge po pomembnosti glede izločanja so ledvice. Za pljuči so pomemben organ za izločanje znojnice v koži, ki odplavljajo izločke preko znojenja. Ko so ledvice slabe ali deloma neaktivne, takrat je na vrsti koža, da opravi večji del njihove dejavnosti.
Mnogi mislijo, da je koža le neke vrste zunanje pokrivalo ali oklep, ki varuje ostale organe. Čeprav je to do določene mere res, ima koža še nekatere pomembne funkcije. Koža torej:
1. izloča odpadne snovi;
2. služi kot pomožni organ dihanja;
3. izloča oljne tekočine;
4. uravnava telesno temperaturo.

Z rahlim pelingoma in utiranjem soli v kožo, oziroma odstranjevanjem povrhnjice, ali odmrle kože v resnici odpravljamo odpadke, izločke in odmrlo kožo, saj je zastajanje in kopičenje takšnih oblog povzročitelj velikih bolezni vključno z kožnim rakom.



Izločanje odpadnih snovi

Ena od funkcij kože je izločanje odpadnih snovi iz telesa s procesom, imenovanim potenje. Močno potenje lahko povzročijo intenzivne telesne vaje ali intenzivni jogijski položaji. Močno potenje zaradi jogijskih asan pomaga očistiti zamašene pore, tako da lahko normalno obnovijo svojo pomembno funkcijo odstranjevanja velikih količin odpadnih snovi iz telesa. Pore so ene izmed najpomembnejših, hkrati pa najbolj zapostavljenih organov izločanja. Neposredno so povezane s krvnim obtokom. Ko se zamašene pore odprejo, začnejo izločati in razbremenijo ledvice.
Zanimivo je videti, da znoj vsebuje iste tekočine, ki jih same majhne znojnice prefiltrirajo in izločijo iz krvnega obtoka in potem prenesejo odpadne snovi na površino kože. Tako lahko vidite, kako so pomembne telesne vaje in primerno umivanje kože. Ko analiziramo urin, vidimo, da je narejen iz istih snovi, ki se izločijo v urin. Če je prebavni trakt blokiran ali če slabo deluje, je že spet koža poklicana, da odstrani višek odpadnih snovi, ki težijo k temu, da povzročijo slabe telesne vonjave. Te slabe telesne vonjave kar kličejo po uživanju več čiste vode in po notranjem in ne zgolj zunanjem čiščenju. To je pomembno vodilo.

Pomožni organ dihanja

Koža je tudi pomožni organ dihanja. Z jogijskimi asanami in kopelmi začnejo zamašene pore ponovno dihati in hraniti pomembna področja s kisikom, ki jih navadno dihanje zlahka ne doseže. Moderna fiziologija ne pripisuje veliko vrednosti konceptu kožnega dihanja in dihanja s porami. Jogiji pa izjavljajo, da povzroči atmosferski pritisk na telo, ko so pore čiste, dihalni učinek oksidacije kože. Beseda dihanje je tudi v povezavi s prenosom sil prane do telesa in izven njega. Čista površina kože tudi poveča dotok prane.
Prav tako so tudi sončni žarki ogromna korist za kožo, ker povzročijo, da se vitamin D in prana absorbirajo skozi pore in tudi vanje. Zato so zelo priporočljive sončne in zračne kopeli.

Izločanje oljnih tekočin
Četrta pomembna funkcija kože je izločanje oljnih tekočin iz znojnic, ki mastijo in ščitijo kožo pred suhim zrakom. Zaradi mnogih naših modernih navad je težnja teh oljnih tekočin zalepiti in zamašiti pore naše kože. Zato je treba kožo pravilno umivati. Nujna je uporaba kopeli kot sredstva za vzdrževanje zdrave kože in čiščenja por.
Slana mila so nepogrešljiva, kopanje v slanici pa dobro izhodišče.


Vseeno pa je treba poudariti nekaj točk.

1. Treba se je kopati brez pretirane uporabe mil.
2. Ne pozabite, da je treba zdrgniti kožo veliko bolj, kot mislite, da je potrebno.
3. Raje uporabljajte mehko ali solno milo kot pa hrapavo, ki teži k temu, da kožo razmasti.
4. Izogibajte se detergentov, ki izsušijo in so nevarni.
5. Pri kateremkoli kopanju je treba uporabiti tkanino in z njo močno zdrgniti telo,da se odstrani odvečna
koža povrhnjice; tako se odprejo pore in izboljša kroženje krvi.
6. Za kopanje sta odlična dva termina: zgodaj zjutraj (pred zajtrkom) in takoj, ko se vrnete z dela.
7. Temperatura kopeli mora biti prilagojena vašemu osebnemu temperamentu in vaši osebnosti.
8. Glavni problem je, da se ljudje ne namakajo dovolj dolgo. Namakanje je zelo pomembno. Namakanje deluje na kožo enako, kot deluje izpiranje danke na debelo črevo.
9. Telo je treba osušiti s tanko, puhasto in čisto brisačo. Drgnjenje telesa z brisačo bo pomagalo pospešiti kroženje krvi, pa tudi odstraniti odvečno suho kožo, ki se je sprostila s kopeljo.

Uravnavanje telesne temperature

Koža služi tudi za uravnavanje telesne temperature. Opazili boste, da če se skopate v hladni vodi, začne kri pod kožo pospešeno krožiti. To nenadoma dvigne telesno temperaturo na površini kože, da se ohranja telo toplo. Vsi vemo, da se začnemo v toplem vremenu potiti. Ko znoj hlapi, to izhlapevanje hladi kožo. Običajno človek izloči povprečno od 1 do 1,5 vrčka (pinte) potu (od 0,56 l do 0, 84 l) na dan. Človek, ki je zaposlen s težaškim delom, lahko v eni uri izloči do dve pinti potu (1,12 l). Tukaj lahko vidite, kako deluje telo, ko poskuša vzdrževati ravnotežje. Izvajanje jogijskih asan pomaga pri čiščenju telesnih por, ker dvigne telesno temperaturo. Tople tekočine hitreje raztopijo trdna telesa kot hladne tekočine. Pri izvajanju asan se telesna temperatura dvigne, kar povzroči, da se odpadne snovi hitreje raztopijo in lažje odplavijo.

Vroča kopel za namakanje
Zelo se priporoča vroča kopel za namakanje. Znane so japonske vroče kopeli. Postopek je naslednji: vodo segrejemo od 98 stopinj do 108 stopinj Celzija. Nekateri ljudje ne morejo prenesti takšne temperature, drugim pa je zelo prijetna. Privaditi se morate na prijetno temperaturo kopeli in jo postopoma povečati. Čez nekaj mesecev jo boste povečali na temperaturo vroče kopeli. V vroči kopeli za namakanje se ne uporablja mila. Samo namakate se. Vroča voda odpre pore in poveča telesno temperaturo. To omogoči, da se veliko večje količine odpadnih snovi, raztopljene iz krvnega obtoka, urina in znojnic, odstranijo. Čas namakanja je od 15 do 30 minut, odvisno od vašega temperamenta. Ko končate vročo kopel z namakanjem, se stuširajte s hladno vodo. Ko se telo shladi, se spet namočite v vroči kadi. Telo potem zdrgnete po standardnem postopku. Te kopeli ne smejo uporabiti ljudje, ki so v slabem fizičnem stanju, pa tudi tisti izčrpani ne. Če ste slabe volje, meditirajte nekaj časa, preden stopite v kopel. Potem pa stopite v kopel, ki se ji dodaja vedno bolj vroča voda.
Vzdrževanje in čiščenje kože, kakor tudi razstrupljanje in mineraliziranje je življenjsko pomembna funkcija vzdrževanja našega največjega organa.




Hipertenzija in pitje slanice

Vedno več je strokovnih člankov, ki postavljajo vprašanje ali je sol
slaba za ljudi z visokim krvnim tlakom. Dr. H. Aldeman z Albert Einstein College of Medicine in kolegi so v članku, ki je leta 1995 izšel v strokovni reviji Journal of Hypertensiony predstavili svoje ugotovitve, da imajo ljudje s strogimi omejitvami soli v prehrani večje tveganje za srčni infarkt in možgansko kap od tistih, ki sol normalno uporabljajo. Leta 1997 pa je dr. David McCurron z Oddelka za nefrologijo na Oregon Health Science University v Portlandu v strokovnem vestniku American Journal ofClini cal Nutrition objavil prispevek, v katerem ugotavlja, da sol ob zadostnem dnevnem vnosu kalija,
kalcija in magnezija krvnega tlaka ne poviša, temveč ga lahko celo zniža.
Sol regulira raven vode zunaj celic. Kalij, magnezij in kalcij so ključne rudnine, ki držijo v ravnotežju količino vode znotraj celic.
Ne pozabimo tudi, da petero elementov - voda, sol, kalij, magnezij in kalcij - uravnava energijoznotraj celic. Voda poganja beljakovinske črpalke za prehajanje natrija in kalija ter proizvaja hidroelektrično energijo. Ta hidroelektrična energija pokriva trenutne potrebe, njen višek pa se pretvori v uporabno energijo, shranjeno za nujne primere.
Kalcij se veže na kalcij v kosteh in na kalcij v endoplazemskem retikulumu znotraj celic. Vsak vezan kalcijev atom zaseže eno enoto energije, ki jo lahko uporabimo, kadar je to potrebno. Magnezij ,voda za zdravje in življenje zaseže veliko enot energije v obliki magnezijevega
ATP-ja.


V koliko rpijemo veliko vode, se nam lahko zgodi, da pričnemo spirati minerale iz telesa ali celo porušimo ozmotično in mineralno ravnovesje. Zato bodimo hkrati pozorni na količino mineralov, ki jih zaužijemo ali vnesemo v telo, zato priporočamo pitje zelo blage slanice.


Naša prehrana mora vsebovati vsaj tri do štiri grame soli, okoli gram kalcija, 400 do 800 miligramov magnezija (ta količina magnezija sicer presega uradna priporočila, vendar večini ljudi magnezija manjka in ga morajo nadomestiti) in 2000 do 4000 miligramov kalija. Zadostno količino kalija si zlahka zagotovimo, če uživamo hrano z veliko tega
elementa: rozine, krompir, avokado, fižol, grah, paradižnik, cvetačo, banane, kruh, pomaranče,grenivke, suhe marelice, mleko, jajca in sir.
Kaj se torej zgodi z našim popolnim sistemom za samozdravljenje?
Prvič: Uživanje predelane hrane in rafiniranih živil, izpostavljenost industrijski onesnaženosti in onesnaženosti okolja ter stres povzročijo, da pH naših celic in medceličnega prostora postane bolj kisel, torej naše biološko okolje postane ugodno za škodljive mikroorganizme.

In drugič: Izpostavljanje soncu, telesna aktivnost, kajenje, stres, kemikalije v hrani in vodi, steroidi in antibiotiki in nitriti, ki so dodani mesu, težke kovine, ki jih najdemo v ribah, prehrana z visoko vsebnostjo maščob, pasivno kajenje in onesnaženost zraka ter celo normalno telesno presnavljanje (metabolizem), bombardirajo naše telo s prostimi radikali. Strokovnjaki ocenjujejo, da so naše celice dnevno izpostavljene napadom milijard prostih radikalov!



Naša skrb za zdravje se je znašla na prelomnici, tako gospodarsko kot vsebinsko. Zmotno prepri¬čanje, da lahko po naravni poti iztrebimo vse bolezni, je danes že utvara. Sodobnim zdravnikom je uspelo s pomočjo antibiotikov izko¬reniniti uničujoče epidemije, sposobni so po¬novno oživeti klinično mrtve ljudi, lahko že celo presajajo srce. Pa vendar vedno pogostej¬šim rakavim obolenjem, alergijam, zelo razšir¬jenim kroničnim boleznim in celo gripoznim infekcijam še vedno niso kos.
Počasi, a vedno pogosteje se zopet uveljavlja¬jo stare preizkušene metode zdravljenja, ki so v čudežnih letih gospodarskega razvoja veljale za "staromodne" in "zastarele". Zaradi začet¬nega navdušenja, da je z razumom možno premagati bolezen, so zanemarjali dve po¬membni dejstvi: človek je živo bitje, ne stroj, in ima dušo.

Tradicionalni vzhodnjaški načini zdravljenja so ohranili vedenje, da je človek telesno-dušev¬no-duhovno-bitje, da lahko bolezni nastanejo na vseh treh ravneh in da jih je treba kot take tudi obravnavati. Azijsko zdravilstvo, zlasti tradicionalna kitajska medicina (TKM) in in¬dijska ayurveda, sta vedno bolj priljubljeni me-todi tako pri pacientih kot pri terapevtih. Tu se človek počuti zopet popoln in spoštovan.
Evropejcem se ni potrebno ozirati daleč na¬zaj. Tudi naša tradicionalna naravna medicina je vse do 19. stoletja poskušala obravnavati človeka kot celoto. Najboljši primer za to je homeopatija.
Ne glede na to, katero zdravstveno metodo obravnavamo, je vselej poleg zdravilnih rast¬lin in zdravega načina prehranjevanja treba upoštevati tudi enostavne, temeljne metode z uporabo toplote, mraza, vode in soli, ki
bist¬veno odločajo o uspehu terapije.


V mnogih zdraviliščih temelji zdravljenje na blagodej¬nem vplivu klime, zdravilne vode, morske vode ali slanice. Vsi ti dejavniki okrepijo življenjsko moč in e¬nergijo ter pomagajo obolelim ponovno najti njihovo individualno ravnotežje in s tem nji¬hovo zdravje.
Sol iz Himalaje je več kot le posebno živilo. Iz¬vira iz časa, ko človek še ni onesnaževal oko¬lja. Danes ni živila, ki bi bilo čistejše od soli. V njej so shranjene informacije iz pramorja, iz katerega izvira vse življenje. V kristalni soli je shranjeno vedenje o idealnem okolju, v kate¬rem se dobro počutijo vsa živa bitja. Z njeno pomočjo se naše telesne celice počutijo zopet v zdravem, energijsko polnem prvotnem stan¬ju.
Sol je že od nekdaj čudovit in ugleden zdrav¬nik. Brez soli ni življenja. Vabim vas, da brez predsodkov spoznate potencial himalajske kristalne soli. Za možne napake se opravičujem. Veselim se tako napotkov, kot tudi ob-ves¬til o uspehih, ki ste jih (ali jih boste) vi oseb¬no dosegli s himalajsko kristalno soljo.
Troisdorf, april 2002 Dr. Jiirgen Weihofen
O avtorju:
Dr. Jurgen Weihofen je diplomiran ekotro¬pholog, docent in strokovni avtor na področju zdravstva in prehranjevanja. V Troisdorfu se ukvarja s svetovanjem o prehranjevanju.
Opozorilo: Ta knjiga ne more nadomestiti obiska pri zdravniku ali zdravilcu zaradi bolezni, za ka¬tero je potrebno zdravljenje. Uporaba infor¬macij iz te knjige je stvar posameznika(-ce). Avtor in založba ne prevzemata nobenega jamstva.
8 9
PRAMORJE - VIR VSEGA ZIVLJENJA
Kadar hočemo na dopustu obnoviti moči, se napolniti z novo energijo za premagovanje vsakdanjih naporov, za mnogo ljudi ne obsta¬ja nobena druga možnost kot pot na morje. Morske obale s čarobno močjo privlačijo množice ljudi. V navado je prišla ugotovitev: počutim se zrel za na otok. Biti obdan z mor¬jem je stara želja človeštva, ki je danes z raz¬vojem množičnega turizma dostopna vse več ljudem.
Sodobni turizem je vsekakor prispeval k te¬mu, da nekatere obale s svojimi počitniškimi hišicami in stolpnicami močno spominjajo na velemesto. Kljub temu se celo tam čuti moč in očarljivost morja, ki ljudi vedno znova vlečeta na obalo, kjer se hrepeneče ozirajo proti ob¬zorju, kakor da bi slutili, da se tam skrivajo vsi odgovori na vprašanja o življenju.
Stara kopališča in zdravilišča na morju izkazu¬jejo, da medicina že več kot dvesto let upo¬rablja zdravilne lastnosti morja za zdravljenje motenj splošnega počutja, za mnoge kronične bolezni kože in dihalnih organov, prav tako za mnoge alergije in motnje imunskega (obramb¬nega) sistema. Daljše bivanje ob morju v enem od mnogih zdravilišč, ki uporabljajo metodo so¬lne terapije, ali obisk solne jame, lahko pospešijo od¬ločujoči preobrat pri zdravljenju ali vodijo celo k trajni ozdravitvi.
Sonce, veter in nežno poživljajoče ozračje ta proces še izboljšujejo. Odločujoča za terapijo pa je vsekakor morska voda sama in s soljo prepojen zrak. Thalasso terapija kot sodobna inačica zdravljenja vključuje vse te elemente, pri čemer se opira na stare izkušnje. Le zakaj nam, ljudem, morska voda tako dobro dene? Saj smo vendar kopenska bitja in ne morske ribe!? Ali obstaja tu neka globlja povezava, ki se je večina med nami več ne zaveda?
Živa bitja so se po nekem skrivnem načrtu življenja z odmiki od svojih prednikov vedno bolj prilagajala okolju in se razvijala naprej. Ta razvoj lahko natančno zasledujemo še danes pri nastajanju vsakega novega človeka. Vse do rojstva živimo devet mesecev v slani plodovni vodi in šele temu sledi šokanten preobrat v ko¬pensko bitje, ki diha atmosferski zrak.
Že v Bibliji je zapisano in moderna znanost je dokazala, da vse življenje izhaja iz vode, toč¬neje rečeno, iz pramorja. Morje s svojimi 70 odstotki pokriva še danes največji del našega planeta. Področja kopnega so mnogo manjša. Morja so tako velika in globoka, da bi lahko, matematično gledano, v njih potopili vse kop¬no. Največje morske globine so z dobrimi 11.000 metri precej večje, kot so na kopnem najvišje gore.
V morski vodi se nahajajo skoraj vse snovi in vsi elementi, ki tvorijo hranljivo podlago, v kateri je nastalo prvo življenje. Prve molekule velikanke so do¬bile možnost delitve - iz teh prvih začetkov je nastalo prvo mikro-življenje v pramorju. Poz¬neje se je kot velik, pomemben korak naprej, prvim oblikam življenja pridružila še fotosin¬teza, torej sposobnost prvih živih snovi v mor¬ju, da so sprejele energijo neposredno od son¬ca. Tako so nastale prve morske rastline. Da¬nes predvidevamo, da so bile to modre alge.
Vsa raznolikost živalskega sveta v morju teme¬lji na morskem rastlinju. Drobne morske žival¬ce potrebujejo alge planktona za svojo pre¬hrano. Rakci in polžki so hrana malim ribi¬cam, te spet večjim ribam itd. Le največji mor¬ski prebivalci, kiti, se hranijo samo s plankto¬nom.
Sorodstvo prvih kopenskih rastlin, praproti in preslic, z morskimi halogami, je znano. Življe¬nje se je iz morja podalo na osvajalni pohod na kopno. Živali so ubrale pot v ta življenjski prostor in se mu prilagodile.
Gledano iz človeške perspektive ima vse, kar se dogaja na kopnem, poseben pomen. Pri tem vsebuje kopno, v primerjavi z morjem, le majhen del biološke aktivnosti. Velike površine na kopnem prekrivajo puščave in gore, ki so slabo poseljene. Na kopnem poteka življenje le nekaj metrov pod zemeljsko površi¬no in nad njo, medtem ko morje vsebuje raztopljene minerale in razne mikroele¬mente, saj se naše celice najbolje počutijo v okolju, ki je enako morski vodi. Pritisk v celi¬cah uravnava kalij, ampak brez njegovega na¬sprotnika natrija, ki je na zunanji strani celice, bi se to ravnotežje porušilo.Vsak ve, da izgube vode ne moremo nadomestiti samo s čisto vo¬do H20, ampak ji moramo dodati tudi soli. Izotonično je strokovni izraz za pijače, ki vse¬bujejo ravno toliko elementov, kot se jih naha¬ja v krvi. Pomanjkanje krvi lahko nadomesti¬mo samo s solno raztopino in ne s čisto vodo. Če to vemo, nam bo jasno, da imamo tudi mi, na Zemlji živeči ljudje, poseben odnos do morske vode. Morska voda je naša domovina, mati našega življenja.

Z BELIM ZLATOM SKOZI CAS

Prazgodovina
Tako ljudje kot tudi živali so nekdaj nagonsko vedeli, da je sol življenjskega pomena. Rastli¬nojedi zadostijo svojim potrebam po soli z vnosom rastlin z veliko vsebnostjo mineralov.

Mesojedci dobijo dovolj soli s svojim plenom. Sol je za nas ljudi prav tako čisto živilo kot vo¬da. Praželja po soli je danes zaradi presolje¬vanja hrane iz kuhinje, predvsem pa zaradi preslanih industrijskih živilskih izdelkov, veči¬noma več kot izpolnjena. Navadna kuhinjska sol je namreč na razpolago povsod, je zelo po¬ceni in ne manjka pri nobeni pikantni jedi.
Včasih je bilo to drugače. Za ljudi v bližini morskih obal ni bila oskrba s soljo nikoli prob¬lem. S prehrano, z ribami in drugimi morski¬mi sadeži, so telesu dovajali dovolj soli. Sol so pridobivali z izhlapevanjem morske vode, pa tudi samo morsko vodo so lahko v manjših ko¬ličinah pili. Prav tako so to delali nekoč tudi mornarji, v morskih zdraviliščih pa še da¬nes marsikje predpisujejo uživanje morske vode.

Transport iz morja pridobljene soli v no¬tranjost celine je bil zelo težak in nevaren. Sol je težka in občutljiva na vlago. Treba jo je bilo zaščititi pred visoko vlago in dežjem. Morska sol je bila v notranjosti celin velika dragoce¬nost in zelo draga. Dolge trgovske poti trgov¬cev s soljo so še danes poznane kot solne ceste.
Včasih so našli ljudje slane izvire in s tem last¬ne vire soli. Te dragocene kraje so skrbno ču¬vali kot skrivnost, saj je predstavljala sol veliko gospodarsko vrednost. Posedovati izvire soli je pomenilo veliko bogastvo. Sol so včasih e¬načili s posedovanjem denarja. Rimski vojaki so bili delno plačani s soljo, angleški izraz
"salary" za mesečno plačo še danes kaže na ta izvor.

Zaradi trgovanja s soljo so bogateli trgovci in cela mesta, bila je zaželen trgovski proizvod in objekt moči. Nekdaj je imela izreden vpliv na življenje in še danes mnoga imena mest priča¬jo o tem, npr. Salzburg, Salzgiter, Bad Salz¬uflen, pa tudi Schwabischhall, Halle ali Bad Reichenhall. Indogermansko ime za sol je bi¬lo namreč "hal". Velike povezovalne poti, iz katerih so pozneje nastale deželne ceste, še nosijo ime Hallweg, kar pomeni solna cesta.
Nemška beseda za sol "Salz" izhaja iz rimske
besede "sal", ki je izpeljana iz besede "sol". Solno raztopino imenujemo "Sole", kar isto¬časno pomeni sonce. Brez sonca se soli iz morske vode sploh ne bi moglo dobiti. Energi¬ja sonca, ki izpari vodo, omogoča kristalizaci-jo soli. V soli vedno tiči nakopičena sončna energija.

Indogermanska beseda "hal", iz tega izpeljan¬ka "haal" ali "hall", pomeni poleg soli vibraci¬jo, ton. Hal je pomenilo za Kelte tudi zdrav (nernško "heil" zdrav "heilig" sveto), kar jasno kaže na to, da so že naši predniki videli v soli več kot samo mrtev mineral. Vibracija je čista informacija, ki presega snovnost.

Tukaj se oglaša tajno vedenje iz davnih časov, ki se je izgubilo in se ga poskuša danes spet poiska¬ti ter razumeti. Gre za spoznanja o uravnalnih procesih v enotnosti telesa, duha in duše, s katerimi si lahko pomagamo (npr. homeopati¬ja). Najučinkovitejše zdravilo je tisto, ki po potenciranju, kemično gledano, sploh ne vse¬buje več zdravilne substance, samo informaci¬jo.

Posrednik je vedno voda, ki informacije, tudi v največjem razredčenju, najvišji potenci, prenaša naprej. Sol izhaja vedno iz vode in se v njej spet topi. Ko uporabljamo sol iz današ¬njih morij, so v njej žal tudi vse informacije iz odpadnih vod, odplak in drugih okoljskih obremenitev. Sol iz pramorja, ki je bila 250
milijonov let skladiščena globoko v zemlji, ne vsebuje takih nezaželenih odmevov in pusti v nas zazveneti struno z zvokom hrepenenja po zdravju in domovini.
V začetku civilizacije so ljudje poznali le malo načinov za ohranjanje svežine in uporabnosti živil. Vlaganje v sol je bil eden od takih pos¬topkov. Posebno meso in ribe so konzervirali s soljo in si tako zagotovili večje zaloge živil za daljši čas.

Ugotovili so, da sol organskim spojinam odtegne vodo. S tem so uničili ne¬varne mikroorganizme, ki bi se sicer požrešno polastili mrtvih beljakovin. V sodih za soljen¬je so lahko hranili ribe in meso za zimo.
Sol je tako omogočala transport živil in shranjevanje živil ter tako omogočila razvoj življenja.


Za ladijske posadke so bile take rezerve življenj¬sko pomembne. Tudi zelenjava je bila vložena v sol. Kislo zelje poznamo še danes. Nekdaj so na enak način med dve plasti soli ali v sla¬nico vlagali tudi kumarice, fižol in drugo zele¬njavo, da so ostali dalj časa užitni. Konzervi¬rano meso iz slanice poznamo še danes.

Soljena hrana je lažje prebavljiva. Že iz starih časov poznamo priporočila, da je sol pri zdravljenju ran in slane kopeli za kožne bolez¬ni izjemno učinkovita.
V času Paracelsusa si zdravilstvo in alkimija nista bila v nasprotju. Sol je v svoji obsežni razpravi o svetu, v kateri je ugotavljal poveza¬nost mikro- in makrokozmosa, povzdignil na raven temeljnega elementa. Menil je, da sol stoji med dvema drugima sekundarnima ele¬mentoma, žveplom, in "mercuriusom" (živo srebro). Tako je povezal ognjeni princip (žve¬plo se rado vžge) s tekočim principom (živo srebro je tekoče, izpari in se ponovno uteko¬čini). Sol je veljala za nehlapen in netaljiv ele¬ment ( zemlja), se pravi za pepel oziroma mineral. Če pomislimo, da sol predstavlja da¬nes resnično temeljni izhodiščni material za pretežni del kemične industrije, je imel Para¬celsus s svojim vidikom v določenem smislu vsekakor prav.


NASTANEK NAHAJALIŠČ SOLI

Največji skladi soli so nastali pred 250 - 330 milijoni let. V obdobju perma še ni bilo da¬našnjih celin. Celotno kopno površino je ses¬tavljal orjaški kontinent Pangea. Evropa je ležala na njem za 30-40 stopinj zemljepisne širine premaknjena proti jugu v bližino ekva¬torja, Indija pa še bolj južno. Sčasoma so se deli ozemlja dvignili, morja so se izsušila. Plit¬va morja in zalivi, ki so bili zaradi dviganja tal ločeni od pramorja, so se zaradi vročega, su¬hega podnebja, ki je bilo podobno puščavske¬mu, z leti izsuševala. Dotoka sveže slane vode ni bilo, tudi odtok zgoščene vode ni bil več mogoč. Ker so soli različno topne v vodi, se tudi časovno različno izločijo (izkristalizirajo) iz skupne raztopine. Najprej se izloči slabo topna sadra, potem kalcijev sulfat in kot zad¬nji, ko je večina morske vode že izparela, na¬trijev klorid.

Kristalizirana sol iz morske vode je najprej drobno zrnce. Plasti soli so se debe¬lile, ponekod so nastali debeli skladi, ki sta jih zaradi geoloških sprememb sčasoma prekrila prah in prst.
Prakontinent se je razbil, ločene celine so se začele pomikati po žilavi površini globlje ležečih zemeljskih plasti. Celinske plošče so na nekaterih mestih trčile in oblikovala so se gorovja. Solna nahajališča zaradi premikanja tal pridejo ponekod globoko pod zemljo in so tam izpostavljena visokim pritiskom, zaradi česar se zelo zgostijo.

KAJ J E S O L?
Soli so snovi, sestavljene iz najmanjših nega¬tivno in pozitivno nabitih delcev - tako imeno¬vanih ionov. Kuhinjska sol sestoji iz pozitivno nabitega natrijevega in negativno nabitega klorovega iona, ki tvorita kubično prostorsko mrežo. Običajni, kockasto oblikovani kristalni mrežni modeli, so v učnih modelih shematsko poenostavljeni.

V resni¬ci se elektronski oblački dotikajo pozitivnih natrijevih in negativnih klorovih ionov. Vsak ion obdaja šest ionov drugega elementa, ki so razporejeni okrog osnovnega elementa v obliki oktaedra. Z modernimi meritvami je uspelo določiti točno dolžino stranice elementarne celice natrijeve¬ga klorida. En kubični centimeter kristalne so¬li vsebuje potemtakem 1,8x1022 elementarnih celic (to je število z dvaindvajsetimi ničlami).
Kemična oznaka za kuhinjsko sol je natrijev klorid, formula je NaCI. Kuhinjska sol seveda ni edina sol. Drugi solni minerali so npr. sul¬fati kot sadra (kalcijev sulfat) ali karbonati (kalcijev karbonat) kot npr. apnenec.

Mineral iz NaCI ima mednarodno oznako "halit". Kris¬tali so kockasti in so, kadar so čisti, brez pri¬mesi, brezbarvni. Primesi drugih snovi lahko povzročijo drugačno obarvanost soli. Rdeč¬kasti, rumenkasti in rjavi barvni odtenki nas¬tanejo zaradi vsebnosti železovih oksidov, npr. hematita. V izjemnih primerih so poz¬nani kristali soli s stranico dolžine enega met¬ra. Pri cepljenju kamene soli se kristali lomijo vzporedno s površinami kocke; vedno nastaja¬jo pravokotne kocke ali pravokotni kvadri. Manjši kot so lomljeni kristali, manj opazna je osnovna obarvanost: svetloba vedno manj preseva skozi kristal, ampak se vedno bolj lo¬mi na robovih, zato so kristali videti vedno bolj beli.


PRIDOBIVANJE SOLI

Pridobivanje soli iz morske vode:

Odparevanje morske vode je najstarejši način za pridobivanje soli. Posnemamo to, kar se v naravi pod ugodnimi pogoji tudi samo dogaja in zaradi česar so nastala največja nahajališča soli iz pramorja. Danes se proizvede širom sveta s sistematskim obrtnim pridobivanjem v solinah še približno 50 milijonov ton morske soli letno.
V plitvih obalnih področjih se nahajajo en za drugim najmanj trije plitki bazeni, ki so med seboj povezani s premičnimi pregradami. Morsko vodo spustijo v prvi bazen, zaradi iz¬parevanja vode pod vplivom sončne toplote se dviguje stopnja slanosti. Slanico spustijo v na¬slednji, malo manjši bazen in tako naprej, raz¬topina soli se tako vedno bolj koncentrira. V zadnjem bazenu sol izkristalizira iz zgoščene raztopine, nato jo nagrabijo v velike kupe.

Pri obrtnem pridobivanju soli postopno več¬kratno koncentriranje in mehansko grabljenje soli na kupe povzroči selekcioniranje različ¬nih soli, tako da pridobijo skoraj izključno na¬trijev klorid, medtem ko se spremljajoče soli in drugi elementi povečini izločijo.

Pridobivanje soli iz izvirov slanice, solnih rudnikov in z globinskim vrtanjem:

Naravni vodni izviri so slani, če voda pod zemljo teče skozi sloje, bogate s soljo. Iz sla¬nih izvirov so nekoč pridobivali sol z izpare¬vanjem vode. Od 16. stoletja so slano vodo čr¬pali skozi vodne jaške. Še prej so v gorska na¬hajališča soli napeljali sladko vodo in tako pri¬dobili slanico, iz nje pa sol. Voda je v globljih plasteh raztopila sol, nato pa so jo speljali na površino v soline.
Danes pridobivajo zasičeno slanico iz globo¬kih vrtin z dvoplaščnim cevnim sistemom. Po zunanjem plašču črpajo sladko vodo v sklad s soljo, nasišena slanica pa zaradi vodnega pri¬tiska po notranji cevi priteka na površje.
Tem postopkom je skupno, da se kristalizira¬na sol najprej v vodi raztopi, nato pa jo iz slane raztopine spet izkristaliziramo. Že od srednjega veka naprej so izparevanje v ponvah uporabljali tudi za ločevanje soli od vode. Slanico so v ponvah segrevali, delavci pa so izločeno (izkristalizirano) sol zajemali iz po¬nev. Nečistoče, pa tudi magnezijeve in kalcijeve soli, ki naredijo sol rumenkasto in gren¬ko, se s takim načinom pridobivanja izločijo iz kuhinjske soli.

Trackback

Trackback URL for this entry: http://www.compat.org/trackback.php/20110304230745904

No trackback comments for this entry.

0 komentarjev.

SLIKE IZ GALERIJE

GOLOBICA MEDOVA
Browse Album

STAREJŠI ČLANKI

ponedeljek 21-Apr


nedelja 26-Jan


petek 04-Mar


nedelja 20-Feb


sobota 01-Jan


četrtek 23-Dec


petek 19-Nov


sreda 08-Sep


četrtek 24-Jun

SVEŽE NOVOSTI

No New Items