HIMALAJSKA SOL TRADICIJONALNA UPORABA
HIMALAJSKA SOL - NAJČISTEJŠA SOL NA PLANETU
Človeško telo je sinteza vode in mineralov, ki se nahajajo tudi v soli. Za človeka je naravna morska sol izredno pomembna, saj brez nje ni osmoze, ki je pogoj za presnovo v celicah.
Sol omogoča prenos impulzov po telesu. Brez nje se ne bi mogli ne gibati ne razmišljati. Naše telo je zapleten živčni sistem.
Za svoje delovanje potrebuje tudi elektrolite, ki jih tvorita sol in voda. Le en odstotek svetovne proizvodnje rafinirane soli konča v vaši kuhinji kot jedilna sol, še 6 odstotkov zaužijemo z živili, v katerih je sol uporabljena kot konzervans; 93 odstotkov soli se porabi za industrijske namene.
Sol je dober dodateke za mehčanje vode. Za industrijske namene in konzerviranje je potreben natrijev klorid. Ostanek, naravni elementi, so obravnavani kot nečistoče in jih, enako kot pri sladkorju, med predelavo odstranijo.
Znanstveniki ugotovljajo, da ima ta čisti natrijev klorid precej škodljivih učinkov in zato velikodušno dodajajo soli dva od 84 odvzetih elementov: jod in fluor. Vendar, kot pravita Barbara Hendel in Peter Ferreira, doktorja medicine in avtorja knjige ” Voda in sol”, postane natrijev klorid zaradi obeh dodanih snovi produkt kemije in sitnetike.
Seznam vprašljivih snovi, ki jih vsebuje naša kuhinjska sol, se s tem ne konča.
Soli danes zelo pogosto dodajajo tudi sredstva za konzerviranje, sredstva proti strjevanju ali za izboljšanje lastnosti kot je sipkost: kalcijev karbonat, magnezijev karbonat ali aluminijev hidroksid. Le-teh ni treba napisati na ovojnini kot sestavine.
Posledica uživanja takšne soli je nastanek edema ali povečanje tekočin v telesnem tkivu. Med drugim to povečuje zastajanje tekočin v telesu in povzroča celulit.
Za gram natrijevega klorida, ki ga telo ne more izločiti, porabi za nevtralizacijo 23-krat več tekočine. Če je natrijevega klorida v našem telesu preveč, se v našem telesu zaradi zasičenosti, pričnejo ponovno oblikovati kristali. Iz beljakovin in soli nastane sečna kislina, ta pa se nalaga v kosteh in sklepih.
Zaradi tega nastajajo različne oblike protina (t. i. putike) revmatoidnega artritisa, žolčni in ledvični kamni ... Skratka toliko, kolikor je pretirano uživanje navadne soli strup, je uživanje slanice kristalne himalajske soli zdravilo. Morsko sol (89 odstotkov proizvajalcev morske soli tudi morsko sol prečiščuje - "rafinira"), tako sol izropajo oblike in vsebine,tako ostane brez elementov, ki omogočajo soli v telesu njeno izvirno delovanje.
Pri tistih redkih proizvajalcih, ki nam še ponujajo neočiščeno oz. nerafinirano morsko sol, je težava v tem, da morje, iz katerega so jo pridobili, že dolgo časa vsebuje mnoge odpadne snovi. Himalajska kristalna sol je periodni sistem elementov v malem. V njej je 84 elementov (vsi razen plemenitih plinov). Najpomembnejša razlika med rafinirano soljo in kristalno soljo je v tem, da je bila kistalna sol milijone let izpostavljena takšnim pritiskom, da je postala kristal. S tem se je njena kristalna zgradba izoblikovala do popolnosti.
Dodatna poglavitna razlika med kameno in kristalno soljo je v tem, da so elementi v kristalni soli v koloidni obliki, to pomeni, da so tako majhni, da jih lahko naše celice zlahka vsrkajo in presnavljajo. Elementi v kameni soli so praviloma veliko večji in ne morejo preiti v celice, zato za telo niso uporaben vir teh dragocenih snovi.
Zaradi svoje prepustnosti skozi celice in celoten naše celotno telo himlajska sol zelo spodbuja osmozo, kamena pa jo zavira. Uživanje slanice iz kristalne soli (rečejo ji tudi himalajska ali ajurvedska kristalna sol) je torej za telo podobna uživanju mineralne pijače. Rafinirana sol in sladkor zagotovo nista živili, ki bi ju telo potrebovalo v velikih količinah. Ob izbiri manj predelanih izdelkov pa njihove znane škodljive učinke precej zmanjšamo, včasih celo obrnemo v svojo korist.
Človeško telo je sinteza vode in mineralov, ki se nahajajo tudi v soli. Za človeka je naravna morska sol izredno pomembna, saj brez nje ni osmoze, ki je pogoj za presnovo v celicah.
Sol omogoča prenos impulzov po telesu. Brez nje se ne bi mogli ne gibati ne razmišljati. Naše telo je zapleten živčni sistem.
Za svoje delovanje potrebuje tudi elektrolite, ki jih tvorita sol in voda. Le en odstotek svetovne proizvodnje rafinirane soli konča v vaši kuhinji kot jedilna sol, še 6 odstotkov zaužijemo z živili, v katerih je sol uporabljena kot konzervans; 93 odstotkov soli se porabi za industrijske namene.
Sol je dober dodateke za mehčanje vode. Za industrijske namene in konzerviranje je potreben natrijev klorid. Ostanek, naravni elementi, so obravnavani kot nečistoče in jih, enako kot pri sladkorju, med predelavo odstranijo.
Znanstveniki ugotovljajo, da ima ta čisti natrijev klorid precej škodljivih učinkov in zato velikodušno dodajajo soli dva od 84 odvzetih elementov: jod in fluor. Vendar, kot pravita Barbara Hendel in Peter Ferreira, doktorja medicine in avtorja knjige ” Voda in sol”, postane natrijev klorid zaradi obeh dodanih snovi produkt kemije in sitnetike.
Seznam vprašljivih snovi, ki jih vsebuje naša kuhinjska sol, se s tem ne konča.
Soli danes zelo pogosto dodajajo tudi sredstva za konzerviranje, sredstva proti strjevanju ali za izboljšanje lastnosti kot je sipkost: kalcijev karbonat, magnezijev karbonat ali aluminijev hidroksid. Le-teh ni treba napisati na ovojnini kot sestavine.
Posledica uživanja takšne soli je nastanek edema ali povečanje tekočin v telesnem tkivu. Med drugim to povečuje zastajanje tekočin v telesu in povzroča celulit.
Za gram natrijevega klorida, ki ga telo ne more izločiti, porabi za nevtralizacijo 23-krat več tekočine. Če je natrijevega klorida v našem telesu preveč, se v našem telesu zaradi zasičenosti, pričnejo ponovno oblikovati kristali. Iz beljakovin in soli nastane sečna kislina, ta pa se nalaga v kosteh in sklepih.
Zaradi tega nastajajo različne oblike protina (t. i. putike) revmatoidnega artritisa, žolčni in ledvični kamni ... Skratka toliko, kolikor je pretirano uživanje navadne soli strup, je uživanje slanice kristalne himalajske soli zdravilo. Morsko sol (89 odstotkov proizvajalcev morske soli tudi morsko sol prečiščuje - "rafinira"), tako sol izropajo oblike in vsebine,tako ostane brez elementov, ki omogočajo soli v telesu njeno izvirno delovanje.
Pri tistih redkih proizvajalcih, ki nam še ponujajo neočiščeno oz. nerafinirano morsko sol, je težava v tem, da morje, iz katerega so jo pridobili, že dolgo časa vsebuje mnoge odpadne snovi. Himalajska kristalna sol je periodni sistem elementov v malem. V njej je 84 elementov (vsi razen plemenitih plinov). Najpomembnejša razlika med rafinirano soljo in kristalno soljo je v tem, da je bila kistalna sol milijone let izpostavljena takšnim pritiskom, da je postala kristal. S tem se je njena kristalna zgradba izoblikovala do popolnosti.
Dodatna poglavitna razlika med kameno in kristalno soljo je v tem, da so elementi v kristalni soli v koloidni obliki, to pomeni, da so tako majhni, da jih lahko naše celice zlahka vsrkajo in presnavljajo. Elementi v kameni soli so praviloma veliko večji in ne morejo preiti v celice, zato za telo niso uporaben vir teh dragocenih snovi.
Zaradi svoje prepustnosti skozi celice in celoten naše celotno telo himlajska sol zelo spodbuja osmozo, kamena pa jo zavira. Uživanje slanice iz kristalne soli (rečejo ji tudi himalajska ali ajurvedska kristalna sol) je torej za telo podobna uživanju mineralne pijače. Rafinirana sol in sladkor zagotovo nista živili, ki bi ju telo potrebovalo v velikih količinah. Ob izbiri manj predelanih izdelkov pa njihove znane škodljive učinke precej zmanjšamo, včasih celo obrnemo v svojo korist.
