Home

ZDRAVILNA ZELIŠČA iz Božje lekarne


KIJASTI LISICČAK (Lycopodium clavatum)


Kijasti lisičjak ima med Ijudmi  različna imena: dremavec, lisičje,  lisičjek, lisičji rep, omeličje, Marijini povojčki, navadni lisičjak, parkelj, povojčki, repec itd. Mahu podobna, zimzelena rastlina je razpredena po gozdnih tleh z ena do dva metra dolgimi viticami, ki imajo tanke koreninice. Iz vitic rastejo sedem do deset centimetrov dolga, na otip zelo mehka vejnata stebelca, ki so podobna resju, le da imajo mehkejše in gostejše  liste. Štiriletna rastlina razvije poleti rumene lati, ki  vsebujejo cvetni prah, imenovan lisičjakova moka. To  moko uporabljajo homeopati za čiščenje ran  na koži. Kijasti lisičjak je rastlina, ki vsebuje radij.  Zaradi njegovih razsežnih, vrvi podobnih vitic in rumenega cvetnega prahu lati ga lahko ločimo od ostalih vrst  mahov. Raste samo nad nadmorsko višino 600 metrov na severni strani visokih gozdov in na gozdnih obronkih . Na  poseki dreves (golosek) rastlina porumeni in končno  izgine, ker pod direktno sončno svetlobo izgubi življenjsko moč.

. V Avstriji in Nemčiji je kijasti lisičjak zaščitena rastlina. Zato Vam  svetujem, da ga za svoje potrebe kupujete v lekarnah in  trgovinah z zelišči. Veletrgovina nabavlja  lisičjak iz severnih dežel, tako da je kvaliteta  zagotovljena.


Botnikom, ki so zboleli za protinom in revmo, toplo priporočamo čaj iz lisičjaka, tudi če so se že pokazale spremembe na sklepih. Prav tako je priporočljiv pri kroničnem zaprtju in  hemoroidih. Vendar pa morajo osebe, ki so podvržene driski,  uporabljati čaj zelo previdno, ker lahko dobijo črevesne krče. Lisičjaka ne smemo nikoli kuhati ampak samo popariti z vrelo vodo. Čaj je uporaben tudi pri vseh obolenjih sečnih in spolnih organov, bolečinah in otrdlinah v modih, pri tvorbi ledvičnega peska in ledvičnih kolikah. Nepogrešljiv je pri vnetju jeter, pri bolezenskl divji rasti veznega tkiva jeter, celo če imajo ta obolenja že  zločesti karakter. Okrevajočim pomaga hitro do  polne moči.

Soprog moje znanke, starejše gospe, je trpel več let zaradi težkega dihanja ponoči, zdravili so ga za srčno astmo. Bilo mu je vedno  slabše in nekega dne je zopet poiskal zdravnika.  "Če ne boste takoj prenehali delati, boste  čez osem dni mrtvi človek!" Zdravnik ga je  napotil v bolnišnico v Grieskirchen. Žena mi je povedala, da ima otrdela jetra (cirozo jeter) v zadnjem stadiju. S cirozo jeter je tesno povezano težko dihanje ponoči. Čez  nekaj časa so moža, obsojenega na smrt, poslali domov. Na moj nasvet je žena nabavila lisičjak, ki je hitro pomagal. Ali nimate tudi vi občutka čudeža,  če vam povem, da se je mož že po prvi skodelici čaja iz lisičjaka znebil težav s težkim dihanjem ponoči, ki ga je mučilo več let?

'Če imate v svojem krogu znancev koga, ki ima cirozo jeter, četudi kaže, da je brezupna,  opogumite ga in opozorite na lisičjak, ki vsebuje radij  in je v naravnem zdravilstvu tako pomemben. Z lisičjakom  lahko ponovno podarimo življenje celo Ijudem, ki imajo zločesta obolenja jeter.

Med poučnim gozdnim sprehodom v  Gornji Avstriji, na katerem sem bila z majhno skupino, sem  opozorila svojega spremljevalca, botanika dr. Bruna  Weinmeistra, na zdravilno moč lisičjaka pri cirozi jeter in raku na jetrih. On pa mi je povedal naslednjo  zgodbo: Kot mlad študent je odšel s prijatelji na planine. Na poti do koče je našel med rušjem vejico lisičjaka, ki si jo je prešerno ovil okrog  kiobuka. V koči je enega od prijateljev zgrabil boleči krč v stopalu in to tako močno, da  mu je zvilo nogo v kolenu. Niso mu mogli pomagati. Lastnik  koče je prinesel žganje, masirali so ga, a vse brez  uspeha. Mlademu Weinmeistru je nekaj reklo, da je vzel vejico lisičjaka s klobuka in z njo ovil skrčeno nogo od  spodaj navzgor. V trenutku  se je noga obrnila v pravilno lego. Seveda je pomislil, da gre le za slučaj. Krč bi mogoče popustil tudi brez lisičjaka. Na poti domov je nabral prgišče  lisičjaka za svojo gospodinjo, ki so jo večkrat mučili krči v mečih. Takoj po uporabi  lisičjaka se je gospodinja znebila krčev.  Čez leta se je o tem dogodku dr. Weinmeister pogovarjal z zdravnikom specialistom. Od njega je izvedel, da je lisičjak rastlina, ki vsebuje radij. Do danes je bilo  veliko Ijudi, ki so imeli krče v stopatih in  mečih, pozdravljenih z blazinami, napolnjenimi z  lisičjakom.

Neko znanko so poslali v bolnico, ker ni mogla več urinirati. Nadlaket je bil že močno  otečen. Ko je zapustila bolnico, je bila taka kot prej.  Na srečo sem imela doma lisičjak, ker je moja 86-letna tašča trpela zaradi krčev v mečih. Moja domneva, da bi bil pri znanki lahko  krč v mehurju, se je potrdila, ko sem ji položila vrečko s posušenim lisičjakom v bližino mehurja in je po dveh minutah lahko normalno urinirala. To vrečko s posušenim lisičjakom je nosila še nekaj dni v bližini mehurja. Nabrana voda v nadlaktu se je polagoma izgubila.

Sama sem dolga leta trpela zaradi visokega krvnega pritiska. Največkrat ta izvira iz  premočnega delovanja ledvic. Preko noči sem si  položila vrečko z lisičjakom v bližino ledvic.  Naslednji dan je moj krvni pritisk padel od 200 na 165. Od  takrat dajem od časa do časa vrečko z lisičjakom v bližino ledvic.

Pri krčih v mečih damo lisičjak v ruto in s tem obvežemo meča. Lahko pa si pripravimo tudi nožne kopeli, pri krčih v mehurju pa sedeče kopeli (GI. Splošni del pod "Sedeče kopeli", str. 8!).

Po vojnih poškodbah in poškodbah zaradi nezgod večkrat ostanejo brazgotine, ki  povzročajo krče. Vojni invalid je imel na hrbtu tako veliko brazgotino, da si lahko položil vanjo roko. Ta brazgotina mu je povzročala vedno znova boleče krče, posledica je bilo potenje po celem telesu. Bolečine so se širile do vrha glave. Prav z  lisičjakovimi blazinami in kopelmi sem odrešila  moža tridesetletnih muk.

Lisičjakova moka, ki je v nekaterih  apotekah dosegljiva kot lisičjakove spore, pomaga pri preležaninah, tako da se rane zaprejo v najkrajšem  času. Na drobno jo razpršimo in previdno posipljemo na odprta mesta. Največkrat nastopi že po prvi uporabi  opazno olajšanje. (Več uspehov pri zdravljenju z  lisičjakom je opisanih v knjigi "Maria Treben in  njeni uspehi pri zdravljenju", ki je izšla pri  založbi W. Ennsthaler, A-4400 Steyr, Zgornja Avstrija.)

Če je človek tako globoko  povezan z zdravilnimi rastlinami kot jaz in dosega uspehe, ki spominjajo že na čudeže, mora vendarle pomisliti, da nam  vse to polaga Stvarnik pred noge. Na žalost se mnogi Ijudje brezobzirno spotaknejo ob to in ne čutijo  vsemogočnosti nebes.

NAČINI UPORABE

Priprava čaja: Poravnano čajno žličko lisičjaka prelijemo z 1/4 litra vrele vode, namakamo

kratek čas. Po požirkih spijemo samo eno skodelico dnevno in sicer zjutraj na tešče, pol  ure pred zajtrkom. Pri cirozi jeter in zločestih  obolenjih jeter spijemo

dve skodelici dnevno.

Blazina s kijastim lisičjakom: S posušenim lisičjakom (vzamemo, glede na velikost mesta s krči, 100 g, 200 g ali 300 g) napolnimo blazino in jo položimo preko noči na mesto s krči. Ta  blazina zadrži učinkovitost do enega leta.

Sedeča kopel: Glej "Splošni del", stran 8!




ČEMAZ (Allium ursinum)


Vsaka pomlad prinese novo upanje na sonce  in toploto, zopet smo veseli in polni življenjske moči, veselimo se prvega zelenja in žvrgolenja ptic in občutimo vse to kot dobrotniško darilo našega  Stvarnika. Zaradi te sveže, zelene lepote, naj bi začeli spomladansko kuro, s katero se očistimo in znebimo škodljivih snovi. To nam prinese zdravilno osvežitev, ki  je na gre zanemariti.

Med prve znanilce pomladi spada  čemaž, ki ima med Ijudmi tudi imena kot so  čremož, kačji lek, štrkavec, gozdni česen. Sveže zeleni, suličasti, svetli, listom šmarnice podobni listi rastejo iz podolgovate  čebulice, ki je obdana z belimi prozornimi kožicami. Gladek, svetlo zelen pecelj z belo cvetno kroglo je do 30 cm visok. Čemaž raste le na bogatih, humoznih vlažnih  travnikih, senčnih in vlažnih lokah, pod grmovjem, v  listnatih in gorskih gozdovih.

Preden rastlino zagledamo, zavohamo  močan vonj po česnu. Ta vonj mu je prinesel tudi  ime "gozdni česen" in zanesljivo izključuje zamenjavo

z listi šmarnice ali s strupenim jesenskim podleskom. Zgodaj spomladi so številne gozdne  loke pokrite s svežimi zelenimi listi čemaža. Vzklijejo v aprilu in maju, včasih celo prej. Cvetje se pokaže šele maja in junija. V njem dremajo mnoge zdravilne moči in pripoveduje se, da ga iščejo tudi  medvedi, ko se prebudijo iz zimskega spanja, da si očistijo želodec, črevo in kri. Čemaž ima  v glavnem lastnosti česna, le da je mnogo bolj zdravilen. Zato je posebej primeren za očiščevalno kuro spomladi in pomaga pri  izboljšanju kroničnih kožnih bolezni.

Ker izgubijo listi v posušenem stanju  nekaj svoje zdravilne moči, uporabljamo pri spomladanski  očiščevalni kuri sveže liste. Drobno jih  narežemo in namažemo na kruh z maslom, drobno sesekljane  uporabimo kot začimbo (nekuhane) v juhi, na krompirju, cmokih in drugih jedeh, pri katerih sicer izboljšujemo okus s peteršiljem. Liste lahko pripravimo tudi kot solato ali špinačo. Ker ima v večjih  količinah oster okus, ga pri uporabi v obliki špinače pomešamo z listi koprive.

Mlade liste nabiramo v aprilu in maju, torej pred cvetenjem, čebulice pozno poleti in v jeseni. Čemaževe čebulice uporabljamo kot česen.  Na želodcu občutljivi naj drobno narezane liste in  čebulice polijejo s toplim mlekom, pustijo stati dve do tri ure in tekočino popijejo po požirkih.

Da imamo pri hiši zdravilno moč  čemaža tudi preko leta, si pripravimo čemažev cvet (GI. "Načini uporabe"!). Dnevno popijemo  10 - 20 kapljic cveta z nekoliko vode. Te kapljice pripomorejo  k odličnemu spominu, preprečujejo poapnitev žil in odpravljajo mnoge druge nevšečnosti.

Čemaž zelo dobro vpliva na želodec in črevesje. Zelo je primeren pri akutnih in kroničnih driskah, tudi če so povezane s tvorbo  plinov in kolikami, kakor tudi pri zaprtju, če je vzrok za to notranji krč ali zaspanost črevesja. Gliste, celo navadne gliste, lahko odpravimo, če uživamo čemaž. Z izboljšanjerr: črevesne aktivnosti  izginejo tudi tiste težave, ki se rade pojavijo pri starejših Ijudeh ali velikih jedc:h zaradi neaktivnega ali prepolnega črevesja. Ublažijo se tudi težave, ki jih  lahko povzroči želodec; to so motnje srca,  nespečnost, pa tudi težave, ki nastopijo zaradi  poapnenja žil ali visokega krvnega pritiska, kot so omotica,  pritisk v glavi in tesnobe, popustijo. Visok pritisk se  počasi zniža. Čemaževo vino (GI. Načini uporabe!) je čudovito zdravilo za vse stare Ijudi pri  stalni zasluzenostl v prsih in s tem povezanimi težavami pri  dihanju. Celo pri zastaranem kašlju se sluz odlušči in težave pri dihanju prenehajo. Tudi pri  pljučni jetiki in vodenici, za katerima boleha veliko starejših Ijudi, toplo priporočam to zdravilo. Sveže pripravljeni listi očistijo tudi ledvice in mehur  in pospešujejo izločanje seča. Rane, kl se  slabo celijo, namažemo s svežim čemaževim sokom. Celo vnetje koronarnih žil se izboljša.

Čemaža ne cenimo dovolj kot sredstva za čiščenje krvi, ki se najbolje obnese pri  kronično nečistf kožl. Švicarski župnik Kunzle, ki zdravi s pomočjo zdravilnih rastlin, to rastlino še posebej hvali: 'Čemaž očisti celo telo, izžene škodljive, trdovratne snovi, napravi  zdravo kri, prežene in uniči strupene snovi.  Večno bolehni Ijudje, takšni z lišaji, s škrofulozo in revmatiki naj častijo čemaž  kot zlato.


Nobena rastlina na zemlji ni tako  učinkovita za čiščenje želodca, črevesja in krvi. Mladi Ijudje bi se razcveteli kot  vrtnice in se odprli kot smrekov storž na soncu!" Kunzle  še navaja, da pozna družine, ki so prej "celo leto  bolehale, obiskovale zdravnike, polni izpuščajev in  lišajev, škrofulozni po celem telesu, bledi kot da bi že ležali v grobu in bi jih kure izbrskale; po daljšem uživanju tega odličnega Božjega daru so postali zdravi in sveži".

NAČINI UPORABE

Kot začimba: Sveže čemaževe  liste nasekljamo kot drobnjak ali peteršilj in jih  potresemo na

kruh, juhe, omake, solato in mesne jedi.

Čemažev cvet: Z drobno narezanimi  listi ali čebulicami narahlo napolnimo steklenico do  vratu,

prelijemo z 38 - 40 procentnim žitnim ali  podobnim, doma narejenim žganjem in postavimo za 14 dni na  sonce ali v bližino štedilnika. Na dan popijemo štiri

krat po 10 - 15 kapljic z nekaj vode.

Čemaževo vino: Vzamemo pest drobno narezanih listov, jih hitro prekuhamo v ca. 1/4 litra be

lega vina, sladkamo po okusu z medom ali sirupom in pijemo čez dan počasi po požirkih.


NAVADNI GABEZ (symphytum officinale)

Med Ijudstvom imenovan tudi: gabež, gavez, črni koren, izvinek, kostni celivec, opašica,  plušč, skornik, svaljnik, svenik - v angleščini Comfrey. To zdravilno rastlino  prištevamo k našim najboljšim in  nepogrešljivim zeliščem, ki nam jih nudi  narava. Raste na mokrih travnikih, na poljskih mejah, v vlažnih jarkih in ob vodah. Najdemo jo tudi ob plotovih in na odlagališčih odpadkov. Cvete celo poletje. Listi so  raskavi in na koncu zelo koničasti. Večletna korenina, zunaj temno rjava ali skoraj črna, znotraj bela ali rumenkasta, je kot pest debela in, če jo  prerežemo, sluzasta, pravzaprav mazava in mastna. Korenina sega  globoko v zemljo in zato je gabez težko iztrebiti. Korenine  izkopljemo spomladi ali jeseni. Pomagati si moramo s  koničasto lopato. Sveže zelišče nabiramo pred in med cvetenjem. Ker imenujemo gabez tudi črni koren, ga ne smemo zamenjevati s španskim gadnjakom  (navadnim črnim korenom), ki ga gojimo na vrtu in ga  uporabljamo v kuhinji.

Gabezova tinktura, ki si jo lahko  pripravimo sami, skriva čudovito moč. Bolniki, ki so jih več let brez uspeha zdravili z vsemogočimi odličnimi sredstvi proti revmi in oteklim sklepom, dosežejo z gabezovo tinkturo hitro pomoč. Neka ženska,  ki je svojo desno roko še komaj uporabljala (ramenski sklep je bil skoraj negibljiv in zdravnik je ugotovil hromost), si je vtirala dnevno v _

sklep in roko gabezovo tinkturo. Iz dneva v  dan je čutila, kako se je bolezen umikala. Danes je sklep normalno gibljiv in ženska lahko spet opravlja svoja  gospodinjska opravila. Tudi gabezovi listi, poparjeni in kot  topla kaša položeni na ohromele ude, pomagajo preko noči, če je vzrok bolezni preobremenftev, izvin, izpah ali kap. w

Moževo teto je podrl motorist. V bolnico je  prišla z zlomljenim kolkom. Z žebljem so ji kost pritrdili  in jo po zdravljenju odpustili. Po enem letu bi morali  odstraniti žebelj. Ker ni imela bolečin in je lahko normalno hodila, je opustila predvideno preiskavo. Videti je bilo, da je vse v najlepšem redu, dokler se niso nekega   dne pojavile neznosne bolečine. Takrat so žebeij  odstranili in ugotovili, da je začela gniti kost. Injekcije so sicer za kratek čas otopile  bolečine, gnitja kosti pa niso ozdravile. V tem stanju  je prišla k nam na obisk, pravi kupček  nesreče. Brez pretiravanja lahko rečem: topli  kašnati obkladki z gabezovo moko so ji pomagali čez noč. Že naslednji dan je ženska lahko ležala in sedela brez bolečin. Potem ko je v trgovinah z  zelišči dobila le drobno narezane gabezove  korenine, jih je pametna teta posušila v pečici in  jih zmlela v starem kavnem mlinčku v moko (tudi mlin za mak je primeren). Te kašnate obkladke (Recept gl. pod  "Načini uporabe"!) je polagala tako dolgo, dokler niso težave prenehale.

Takšni kašnati obkladki pomagajo tudi pri oteklih členkih na rokah ali stopalih. Gabezovo moko lahko danes dobimo že v mnogih lekarnah. Še posebej  bi rada opozorila na to, da ti kašasti obkladki iz  gabezove moke lahko olajšajo težave celo pri ohromitvi zaradi prekinitve živcev v hrbtenjači. Topli kašasti obkladki pomagajo pri razjedah na goleni, pri  revmatičnih zadebelitvah mišic, protinastih grčlcah, turih, bolečinah v tilniku, pri bolečih štrcljih po amputacijah in celo pri vnetju pokostnice.

Iz korenin lahko pripravimo tudi čaj, ki ga uporabljamo notranje pri bronhialnem katarju, težavah prebavnega trakta, krvavenju iz želodca in vnetju rebrne mrene. Po požirkih spijemo dnevno dve do štiri

skodelice čaja. Pri želodčnih  čirih je priporočljivo piti čaj iz  mešanice: 100 g gabeza, 50 g zdravilnega ~ "  ognjiča in 50 g ptičje dresni (Pripravo gl. pod  "Načini uporabe"!). ? Še enkrat bom omenila gabezovo tinkturo. Obkladki z njo so pokazali najboljše rezultate pri zunanjih ln

notranjih ranah, pri poškodbah vseh  vrst, zmečkaninah, podplutbah in prelomih kosti. ; ,

Gabezovi listi niso samo za obkladke,  temveč jih uporabljamo kot dodatek pri popolni kopeli pri revmatskih obolenjih, protinu, bolečinah v kosteh,  motnjah v prekrvavitvl in poškodbah medvretenčnih ploščic. Pri motnjah prekrvavitve v nogah, pri  krčnih žllah in pri naknadnem zdravljenju pri prelomih  kosti uporabljamo sedeče kopeli (v kopalni kadi). V  nekaterih krajih namakajo gabezove liste v testo za omlete in jih pečejo. Tako lahko uživa vsa družina  učinkovite snovi te zdravilne rastline.

NAČINI UPORABE

Priprava čaja iz korenin: dve  čajni žlički drobno narezanih korenin namočimo preko noči v 1/4

litra hladne vode, zjutraj malo ogrejemo in  precedimo. Pijemo po požirkih.

Mešani čaj (pri  želodčnih čirih): zvrhano čajno žličko mešanice zelišč prelijemo z 1/4 litra vrele vode in namakamo tri minute. Na dan spijemo po požirkih tri do štiri skodelice.  Kašasti  obkladki: dobro posušene korenine zmeljemo v moko in jo hitro zmešamo v kašo z zelo vročo vodo in  nekaj kapljicami jedilnega olja, namažemo na laneno krpo, polo

žimo toplo na obolelo mesto in zavežemo.

Obkladki z listi (sveži): sveže liste  operemo, razvaljamo s kuhinjskim valjarjem na deski, položimo

na obolelo mesto in obvežemo.

Obkladki z listi (poparjeni): gabezove liste prelijemo z vrelo vodo in tople položimo na obolelo  mesto.

Dodatek za popolno kopel : 500 g svežih ali  posušenih gabezovih listov namočimo v ca. 5 li

trov hladne vode. Naslednji dan segrejemo  do vrenja in tekočino dodamo vodi za kopel ( Glej pod "Popolne kopeli°, Splošni del!).

Dodatek za sedečo kopel: tako kot  pri popolni, le da vzamemo samo 200 g listov.



NAČINI UPORABE (nadaljevanje gabez)

Gabezova tinktura: gabezove korenine operemo in očistimo s krtačko, drobno narežemo in  z

njimi narahlo napolnimo steklenico do  vratu. Prelijemo z žitnim ali podobnim sadnim žganjem in  pustimo 14 dni na soncu ali v bližini štedilnika. Žganje  mora prekrivati korenine.

Gabezovo mazilo: vzamemo 4 do 6 korenin, odvisno od velikosti, operemo, drobno narežemo in

jih na hitro opražimo v 250 g čiste  črevesne svinjske masti. Preko noči naj stoji,  naslednji dan vse ogrejemo, precedimo skozi krpo in iztisnemo. Z mazilom takoj napolnimo majhne čiste posode in postavimo v hladilnik. Gabezovo mazilo lahko uporabljamo  namesto kašastega obkladka. Za zdravljenje ran pri  človeku in živali je mazilo nenadomestljivo!

Gabezovo vino: drobno narežemo 2 do 5  svežih, opranih korenin in prelijemo z enim litrom belega vina. Stoji naj 5 - 6 tednov. Odlično zdravilo pri pljučnih boleznih!


VELIKA KOPRIVA (urtica dioica)


Neki zdravnik je v radijskem predavanju  opozoril, da sodi kopriva med najbolj zdravilne rastline, kar jih imamo. Če bi človeštvo to vedelo, bi  pridelovali samo koprive. Na žalost ve to le malo Ijudi.

Pri koprivi je zdravilno vse,  začenši od korenin, preko stebla in listov do cvetov. Že v starih časih je imela velik ugled. Albrecht  Durer (1471 - 1528) je naslikal angela, ki leti s koprivo v roki k prestolu Vsemogočnega. Švicarski župnik Kunzle opozarja v svojih spisih, da bi bila kopriva že davno iztrebljena, če ne bi bila pekoča in s tem zavarovana. Insekti in živalstvo bi poskrbeli, da bi izginila.

Poznala sem mater sedmih otrok, ki je bila po rojstvu zadnjega otroka polna ekcemov, zato sem ji  svetovala, naj pije čaj iz kopriv. V kratkem času je izpuščaj izginil in z njim spremljajoči glavobol. Ker preprečuje kopriva tvorbo sečnega in ledvičnega peska in sem predvidevala pri zadnjem  porodu poškodbo na ledvicah, sem ji svetovala ta čaj. Pri obolenju ledvic se pojavijo večkrat močni glavoboli. V zelo kratkem času so izginili izpuščaji in glavobol. Ker imajo ekcemi navadno  vzrok v notranjosti, jih moramo zdraviti notranje z zelišči, ki čistijo kri.

Najboljša zdravilna rastlina za  čiščenje in tvorbo krvi je kopriva. Ima tudi  dober vpliv na delovanje trebušne slinavke, zato čaj iz koprive zniža sladkor v krvi. Prav tako zdravi  obolenja in vnetja sečnih poti in bolezensko zastajanje urina. Ker ureja obenem tudi izločanje blata, je posebno primerna za spomladansko čiščenje telesa.

Odkar vem, kakšno zdravilno moč  ima kopriva, mi je prišlo v navado, da napravim vsako leto  spomiadi z mladimi poganjki in tistimi v jeseni po košnji otave, štiritedensko kuro s pitjem čaja. Na  tešče spijem zjutraj pred zajtrkom eno skodelico in  eno do dve skodelici čez dan, seveda po požirkih. Tudi  čaj pred  pijemo po požirkih, s tem povečamo učinkovitost. Po takšni kuri se počutim  nepopisno dobro nam vedno občutek, da lahko naredim  trikrat toliko kot ponavadi. V družini že več let ne  rabimo zdravil ama se počutim razgibano in mladostno. Čaj tudi nima slabega okusa. Pijemo ga brez sladkorja. ;utljive osebe lahko za izboljšanje okusa dodajo kamilico  ali meto. V Ijudski medicini priporočajo čaj iz rive za večtedensko pitje pri trdovratnem obolenju jeter in žolča, obolenju vranice, celo pri tumorju rranici,  zasluzenosti želodca in dihalnih organov, pri krčih in čirih v želodcu in čirih na črevesju ~bolenju pljuč. Zelišče samo poparimo, da  ohranimo dragocene učinkovite snovi. Za preprečevanje ~zni spijemo vsak dan eno skodelico  čaja iz koprive in to celo leto. Pri virusnih obolenjih in pri čanju bakterij je odličen pomočnik.

V določeni  starosti se  zmanjša v človeškem telesu količina železa. Pojavita se utrujenost in izčriost,  človek se počuti star in manj sposoben. V tem  primeru lahko z najboljšim uspehom uporabimo žo koprivo,  polno železa. Pomaga nam prebroditi največje težave. Po  takšni kuri s koprivami se tele~ razmeroma hitro  počutimo bolje, energija in ustvarjalnost se vrneta in tudi zunanji videz je boljši.

coč je prišla k meni iz Urfahra  mlada ženska, ki je bila slabokrvna, bolna na želodcu in  žolču. Vse je spremljal še nenehen močan glavobol. Svetovala sem ji čaj iz kopriv. Čez  nekaj časa sem jo slučajno ~t srečala.  Presrečna mi je povedala, kako hitro so ji pomagale  koprive. Vsa njena družina je začela ~rabljati to zdravilno rastlino.

vodenlci pomaga kopriva z odvajanjem vode. S svojimi krvotvornimi učinkovitimi snovmi pomaga  slabokrvnosti, slabokrvnosti mladih deklet in drugih težkih obolenjih krvi. Skupaj z drugimi zdrarimi zelišči  jo uspešno uporabljamo pri zdravljenju levkemije (Glej  poglavje "Levkemija", str. 94!). Če iujemo za kakršnokoli alergijo (sem sodi tudi seneni nahod), moramo piti dalj časa čaj iz kopriv.

priva odvzema dovzetnost za prehlade in  pomaga pri protinskih in revmatičnih obolenjih. Neka spa  iz Eichstatta se je zaradi bolečega išijasa  zdravila tri leta pri zdravniku. Po šestih popolnih privnih kopelih s po 200 g zelišča so v pol leta  izginile bolečine.

~d nekaj leti sem spoznala 50-letno gospo, ki je morala nositi lasuljo zaradi redkih las. Zadnji ostanki ~  bi popolnoma odmrli. Svetovala sem ji, naj opere glavo najprej  z izvlečkom iz sveže koprive, nato pa z izvlečkom iz koprivnih korenin. Ravnala se je po mojem nasvetu in iz tedna v teden se je videlo, kako si lasje opomogli in  pričeli gosto rasti. Posebno blažilna je za vsake lase koprivna tinktura, ki si jo

~ko napravimo iz korenin, ki jih izkopljemo  spomladi ali v jeseni (GI. Načini uporabe "Pranje glave" in oprivna tinktura"!). Sama si s to tinkturo vsak dan masiram kožo na glavi, nosim jo celo s seboj na ~tovanja in predavanja. Uspeh je očiten, koža na glavi je brez prhljaja, lasje so rahli, gosti in elastični,  epim leskom.

adi pri zoženju žil ("kadilska noga") je kopriva v veliko pomoč. Marsikateremu  človeku, ki boluje za rn, bi bila prihranjena amputacija noge, če bi si noge pravočasno kopal v kopeli iz koprivnih korenin ~lej "Načini uporabe"!).

~ak krč, ne glede na izvor, kaže na  motnje v krvnem obtoku. V tem primeru priporočamo umivanje in ~panje s koprivnim izvlečkom. To velja tudi v posebnih primerih zoženja koronarnih žil. Zgornji del tesa sklonimo čez kopalno kad in si umijemo okolico srca z mlačnim koprivnim poparkom, obenem pa rhlo rnasiramo.

1-letna ženska iz Bavarske je trpela 28  let, imela je fistulo in zaradi tega nepopisne težave. Zdravnik rofesor je menil, da bi bila operacija lahko nevarna, ker je  bila fistula na obrazu na podočnici. Leta 1978 ~ ženska poiskala zdravnika - zeliščarja, ki je pokazal mnogo razumevanja. Predpisal ji je surovo hrano, ~ravilno  dihanje in psihokibernetiko. Stanje se je izboljšalo, a  ozdravela ni. V marcu 1979 je nabrala prve ueže koprive in  spila dnevno tri skodelice čaja, v katerega je dodala  še za čajno žličko švedske grenIce. Pisala mi je: "Točno po 14 dneh se je moja fistula  pozdravila in nisem imela več bolečin. Tako je  še anes" (28. 11. 1979).

veseljem slišim vedno znova, koliko  Ijudem je pomagala zdravilna moč koprive, ki so jo  doživeli na stnem telesu. Tako mi je nedavno pisala ženska, ki je pila čaj in to vsak dan več mesecev. Ne samo, da ~ kljub težkemu vsakodnevnemu delu izginila vsa utrujenost in izčrpanost, znebila se je tudi gnojnega urjega  očesa, ki ji je povzročalo bolečine v  stegnu, a ga zaradi obilice dela ni imela časa posebej




~kom pijemo po požirkih, s tem povečamo učinkovitost. Po takšni kuri se počutim nepopisno dobro nam vedno občutek, da  lahko naredim trikrat toliko kot ponavadi. V družini že več let ne rabimo zdravil ama se počutim  razgibano in mladostno. Čaj tudi nima slabega okusa.  Pijemo ga brez sladkorja. :utljive osebe lahko za izboljšanje okusa dodajo kamilico ali meto. V Ijudski  medicini priporočajo čaj iz rive za večtedensko pitje pri trdovratnem obolenju jeter in  žolča, obolenju vranice, celo pri tumorju rranici,  zasluzenosti želodca in dihalnih organov, pri krčih in  čirih v želodcu in čirih na črevesju  ~bolenju pljuč. Zelišče samo poparimo, da ohranimo dragocene učinkovite snovi. Za preprečevanje ~zni spijemo vsak dan eno skodelico  čaja iz koprive in to celo leto. Pri virusnih obolenjih in pri čanju bakterij je odličen pomočnik.

9oločeni starosti se zmanjša v človeškem telesu količina železa. Pojavita se utrujenost in izčriost, človek se počuti star in manj sposoben. V tem primeru lahko z  najboljšim uspehom uporabimo žo koprivo, polno železa.  Pomaga nam prebroditi največje težave. Po takšni kuri s koprivami se tele~ razmeroma hitro počutimo bolje, energija in ustvarjalnost se vrneta in tudi zunanji  videz je boljši.

coč je prišla k meni iz Urfahra  mlada ženska, ki je bila slabokrvna, bolna na želodcu in  žolču. Vse je spremljal še nenehen močan glavobol. Svetovala sem ji čaj iz kopriv. Čez  nekaj časa sem jo slučajno ~t srečala.  Presrečna mi je povedala, kako hitro so ji pomagale  koprive. Vsa njena družina je začela ~rabljati to zdravilno rastlino.

vodenici pomaga kopriva z odvajanjem vode. S svojimi krvotvornimi učinkovitimi snovmi pomaga  slabokrvnosti, slabokrvnosti mladih deklet in drugih težkih obolenjih krvi. Skupaj z drugimi zdraumi zelišči jo  uspešno uporabljamo pri zdravljenju levkemije (Glej  poglavje "Levkemija", str. 94!). Če lujemo za kakršnokoli alergijo (sem sodi tudi seneni nahod), moramo piti dalj časa čaj iz kopriv.

priva odvzema dovzetnost za prehlade in  pomaga pri protinskih in revmatičnih obolenjih. Neka spa  iz Eichstatta se je zaradi bolečega išijasa  zdravila tri leta pri zdravniku. Po šestih popolnih privnih kopelih s po 200 g zelišča so v pol leta  izginile bolečine.

~d nekaj leti sem spoznala 50-letno gospo, ki je morala nositi lasuljo zaradi redkih las. Zadnji ostanki  > bi popolnoma odmrli. Svetovala sem ji, naj opere glavo  najprej z izvlečkom iz sveže koprive, nato pa z izvlečkom iz koprivnih korenin. Ravnala se je po mojem nasvetu in iz tedna v teden se je videlo, kako si lasje  opomogli in pričeli gosto rasti. Posebno blažilna je za  vsake lase koprivna tinktura, ki si jo

~ko napravimo iz korenin, ki jih izkopljemo  spomladi ali v jeseni (GI. Načini uporabe "Pranje glave" in oprivna tinktura"!). Sama si s to tinkturo vsak dan masiram kožo na glavi, nosim jo celo s seboj na ~tovanja in predavanja. Uspeh je očiten, koža na glavi je brez prhljaja, lasje so rahli, gosti in elastični,  epim leskom.

adi pri zoženju žil ("kadilska noga") je kopriva v veliko pomoč. Marsikateremu  človeku, ki boluje za rn, bi bila prihranjena amputacija noge, če bi si noge pravočasno kopal v kopeli iz koprivnih korenin ilej "Načini uporabe"!).

~ak krč, ne glede na izvor, kaže na  motnje v krvnem obtoku. V tem primeru priporočamo umivanje in ~panje s koprivnim izvlečkom. To velja tudi v posebnih primerih zoženja koronarnih žil. Zgornji del tesa sklonimo čez kopalno kad in si umijemo okolico srca z mlačnim koprivnim poparkom, obenem pa ~hlo masiramo.

t-letna ženska iz Bavarske je trpela 28  let, imela je fistulo in zaradi tega nepopisne težave. Zdravnik rofesor je menil, da bi bila operacija lahko nevarna, ker je  bila fistula na obrazu na podočnici. Leta 1978 ; ženska poiskala zdravnika - zeliščarja, ki je pokazal mnogo razumevanja. Predpisal ji je surovo hrano, dravilno  dihanje in psihokibernetiko. Stanje se je izboljšalo, a  ozdravela ni. V marcu 1979 je nabrala prve veže koprive in  spila dnevno tri skodelice čaja, v katerega je dodala  še za čajno žličko švedske grenIce. Pisala mi je: "Točno po 14 dneh se je moja fistula  pozdravila in nisem imela več bolečin. Tako je  še anes" (28. 11. 1979).

veseljem slišim vedno znova, koliko  Ijudem je pomagala zdravilna moč koprive, ki so jo  doživeli na ~tnem telesu. Tako mi je nedavno pisala ženska, ki je pila čaj in to vsak dan več mesecev. Ne samo, da ~ kljub težkemu vsakodnevnemu delu izginila vsa utrujenost in izčrpanost, znebila se je tudi gnojnega urjega  očesa, ki ji je povzročalo bolečine v  stegnu, a ga zaradi obilice dela ni imela časa posebej




Od naših pradedov podedovana zdravilna zel je priljubljen dodatek čajem za  čiščenje krvi in pomaga skupaj s svežimi  vršički koprive ozdraviti kronične ekceme.  Še posebej ga priporočam pri nadležnem starostnem srbenju. Šibke in občutljive osebe ga  prenašajo zelo dobro kot sredstvo za želodec, deluje blago  in pospešuje prebavo. Odpravlja zasluzenost želodca in  tudi črevesne motnje.

Posebej bi še opozorila, da je izredno zdravilen pri nervozi, ki ima vzrok v prevelikem duševnem  naporu. Skodelica čaja zvečer, pred spanjem, napravi čudež s svojim pomirjujočim delovanjem.  Švicarski župnik Kunzle priporoča Ijudem, ki so preobremenjeni z duševnim delom, ta pomirjevalni čaj. Izboljšuje sposobnost pomnenja in prežene  omotico. Pomešan z gomoljem zelene pomaga pri zrahljanih  živcih kot tudi pri otožnosti. Odlično učinkuje celo pri zlatenici, pesku v urinu, revmatičnih in  protinskih bolečinah v sklepih.

Neki župnik mi je poročal: "Luknje v mojem spominu so izginile, ko sem pil 14 dni vsak dan po dve skodelici čaja iz jetičnika in njivske preslice (zmešano v enakih delih). Med pridigo sem pozabljal važne besede. Bil sem negotov in nervozen. Zelišča pa so mi neverjetno hitro  pomagala."

Prave čudeže je napravil jetičnik pri zastarelem, zasušenem bronhialnem katarju. Kot prsni čaj uporabljamo mešanico enakih  delov pljučnika, listov lapuha, suličastega trpotca in jetičnika, osladimo z malo medu ali pa  poparimo zelišča z vrelo vodo, v kateri smo  raztopili kandisov sladkor.*

Pri zlatenici, trdovratnem obolenJu jeter  in vranice priporočam naslednjo čajno mešanico: 50 g regratovih korenin, 25 g cvetov cikorije, 25 g dišeče perle in 50 g jetičnika. Zelišča dobro premešamo. Čez dan spijemo po požirkih dve skodelici nesladkanega čaja (na  1 /4 litra vode ena zvrhana čajna žlička  zelišč). Iz cvetoče rastline lahko pripravimo tudi sok, ki ga priporočam pri zdravljenJu  kroničnih kožnih obolenj, predvsem pri ekcemih (Recept  glej pod "Načini uporabe"!). Od tega vzamemo 2  - 3 krat na dan po eno polno čajno žličko.

Jetičnik je hvaljen v starih knjigah o zeliščih tudi kot zelišče za rane, zato ga priporočam pri vnetih ranah in ranah, ki se slabo celijo, posebno v bližini goleni. Rane okopamo najprej v čajnem poparku; pozneje preko noči rano pokrijemo  z obkladkom, ki smo ga namočili v sveže pripravljenem poparku in toplo zavijemo.

Tisti, ki bolujejo za revmo in protinom, naj poskusijo z jetičnikovo tinkturo, ki si jo lahko sami pripravijo (Glej pod "Načini uporabe°!).  To tinkturo zunanje vtiramo, notranje pa popijemo trikrat na  dan po 15 kapljic z nekaj vode ali s čajem.

Pijte vsako leto nekaj časa  čaj iz sveže nabranega jetičnika! Ne  zmanjšuje samo poapnenja žil, temveč vas varuje in  daje vašemu telesu zaradi čiščenja krvi novo elastičnost. Zato moja prošnja: Vzemite si ta nasvet k srcu!

NAČINI UPORABE

Priprava čaja: Zvrhana čajna žlička na 1/4 litra vode, samo poparimo, kratek  čas namakamo.

Sveži sok: Sveže cvetje operemo in iztisnemo sok v gospodinjskem sokovniku - centrifugi. Napolnimo  v majhne steklenice in shranimo v hladilniku.

* Kandisov sladkor: kristalizirani,  nerafinirani sladkor (op. prev.)

18

 



NAČINI UPORABE (zdravilni  jetičnik nadatjevanje)

Tinktura: Zvrhano prgišče  cvetočega zelišča drobno narežemo in damo za  14 dni v 1 liter 38 - 40 procentnega žitnega žganja. Postavimo  na sonce ali v bližino štedilnika.

Mešani čaj: Zvrhano  čajno žličko na 1/4 litra vode, samo poparimo,  kratek čas namakamo.


NAVADNA PLAHTICA (Alchemilla vulgaris)


Nekatera Ijudska imena: božja plahtica,  ebračica, hlebec, Marijin plašček, rosnik,  plenička, perje Sv. Valentina, hribska resa. Raste predvsem na gozdnih obronkih, obrobjih poti, na pobočjih in vlažnih travnikih, v višjih legah in v bližini gora.  Rastlina ima polkrožne, sedem do devetkrpaste liste s trdim, ne preveč visokim steblom in neopazne rumeno zelene  cvetove, ki jih vidimo od aprila do junija, včasih tudi pozneje. V nekaterih krajih iz plahtice spletajo vence za Vnebovzetje in z njimi okrasijo glavo našega Odrešenika. Listi plahtice ležijo večkrat plosko na  tleh in zjutraj se sveti kot biser kapljica rose v sredini. V višinah nad tisoč metrov najdemo st ebrno plahtico,  ki uspeva tako na apnenčastih tleh kot tudi na zelo starih kameninah. Od obeh zelišč nabiramo celo rastlino v času cvetenja, pozneje tudi samo liste in vse posušimo na podstrešju. Iz nemškega imena  (Frauenhilf = ženska pomoč) spoznamo, da je rastlina visoko cenjena kot zelišče za ženske. Od časov krščanstva je posvečena Devici Mariji.

Ne samo, da vpliva blagodejno pri motnjah  pri menstruaciji, belem toku, težavah v trebuhu in težavah v  meni, ampak tudi pomaga

skupaj z rmanom urejati menstruacijo v puberteti. V primerih, ko se menstruacija kljub zdravniški pomoči ne pojavi, uredi to čaj iz plahtice in  rmana v enakih delih. Plahtica krči tkivo in hitro  zdravi, dobro odvaja vodo in krepi srce. Uporabljamo jo pri vročini zaradi ran, gnojnih ranah in zanemarjenih  čirih. Prav posebej jo priporočamo po puljenju  zob. Po nekaj izpiranjih se zapre rana že v enem dnevu. Odpravi slabost mišic in udov in pomaga pri slabokrvnosti.

Pri poškodbah ob porodu, pri oslabelosti trebuha pri ženskah, ki imajo težke porode ali pri nagnjenosti k splavu za utrditev plodu in ojačanje materničnih vezi je plahtica v veliko pomoč. Od  tretjega meseca nosečnosti naprej bi morale ženske piti čaj iz plahtice. Je splošno zdravilno sredstvo pri vseh ženskih boleznih in pomaga skupaj s plešcem celo pri  zdrku maternice in dimeljski kili. Pri zadnjih dveh primerih  pijemo po požirkih dnevno štiri skodelice čaja iz  plahtice, ki ga po možnosti pripravimo iz sveže natrganih zelišč. Poleg tega še masiramo prizadeta mesta s tinkturo iz plešca (Glej pri "Plešec" pod  "Načini uporabe", str. 23!), pri zdrku  maternice začnemo z vtiranjem od nožnice navzgor na  zunanji strani . Tukaj dodatno uporabljamo še sedeče kopeli z rmanom (100 g zelišč za eno kopel; skupaj na teden tri kopeli, ker prvo kopel lahko pogreto  še dvakrat uporabimo).

Naši predniki so uporabljali rastlino  kot zelišče za zdravljenje ran, zunanje in  notranje, pri epilepsiji in proti žlvčnim zlomom. Citat  iz zelo stare knjige o zeliščih: "Če je nek človek zlomljen, naj bo star ali mlad, naj vzame dve  pesti rosice in jo da vreti v merico vode toliko časa kot kuha jajce v trdo in od tega pije." V današnjem  Ijudskem zdravilstvu zavzema ta rastlina pomembno mesto. Posebno jo povzdiguje župnik

19

 



Kunzle: ~ "Dve tretjini vseh operacij  na ženskih organih bi bilo nepotrebnih, če bi pravočasno in dalj časa uporabljale to zdravilno rastlino; ker zdravi vsa vnetja v trebuhu, vročino,  prisad, gnojenje, čire in zlome. Vsaka porodnica bi morala piti veliko tega čaja 8 - 10 dni, potem bi imel še marsikateri otrok svojo mater in prizadeti vdovec svojo ženo, če bi pravilno cenili ta Božji dar. Za zunanjo rabo plahtico zmečkamo in s polaganjem zdravi rane, pike, vreze. Otroci, ki imajo kljub dobri hrani slabotne mišice, postanejo krepki, če redno pijejo ta čaj."

Plahtica, ki raste v višjih legah, se  med Ijudmi imenuje srebrna plahtica, ker se listi na spodnji  strani srebrno lesketajo. Srebrna plahtica je posebej uporabna  pri odpravi debelosti. Dve do tri skodelice čaja dnevno imajo zelo dober učinek. Odpravlja tudi  nespečnost; sladkorni bolniki naj bi jo pogosto pili. Tudi slabotni otroci se hitro okrepijo, če dodajamo vodi za kopanje navadno plahtico ali še bolje srebrno plahtico. Za eno kopel vzamemo ca. 200 g zelišč (Glej Splošni del pod "Popolne kopeli"!).

Skupaj s plešcem pomaga plahtica, kot  je opisano v poglavju "Plešec", pri sušenju mišic (atrofiji) in težkih, neozdravljivih mišičnih obolenjih. Tudi pri multipli sklerozi uporabljamo to rastlino.

Iz Gradiščanskega so mi  sporočili, da je uporaba plahtice, pitje čaja in  umivanje okrog srca, v kratker času precej pomagalo  Ijudem, ki bolujejo za poškodbo srčne mišice.

Tako je naš Stvarnik v SVOJI milosti pustil rasti za vsako bolezen zdravilno rožico; NJEMU se za t  ne moremo dovolj zahvaliti!

NAČINI UPORABE

Priprava čaja: Zvrhana čajna žlička zelišč na 1/4 litra vode, samo  poparimo, kratek čas namakamo.

Zeliščni obkladek: Ustrezno  količino svežih zelišč na hitro operemo,  zmečkamo z valjarjem na

leseni deski in položimo na določeno mesto.

Dodatek za kopel: Za popolno kopel vzamemo 200 g posušenega ali nekaj prgišč svežega  zelišča, namakamo preko noči v vedru hladne vode, naslednji dan pogrejemo in prilijemo tekočino k  vodi za kopanje (GI. tudi Splošni del pod "Popolne kopeli"!).


ZLATA ROZGA (Solidago virga - aurea)

To zdravilno rastlino najdemo na obronkih  gozdov, na robu vodnih jarkov, na pobočjih in gozdnir posekah. Grmičasto, z zlatorumenimi zvezdastimi cvetovi poraščeno steblo je visoko do ca. 80 cm Cvetje nabiramo od julija do oktobra. Uporabljamo ga pri obolenju črevesja in krvavenju iz črevesa Predvsem hvalijo  zlato rozgo kot odlično zdravilno sredstvo pri obolenjih ledvic.

Cvetje in listje delujejo hladilno in ker  rastlina odvaja vodo, jo priporočajo pri trdovratnih  obolenjih mehurja in ledvic. Veliki švicarski zdravnik -  zeliščar, župnik Kunzle pripoveduje v svojih  zapisih o nekem moškem, starem okrog 45 let, ki je težko  zbolel na ledvicah, stanje je bilo vedno slabše.  Končno so mu morali odstraniti eno ledvico. Tudi druga  ledvica je bila ognojena in ni mogla več pravilno delovati. Mož je začel kuro z zlato rozgo. Zmešal je enake dele zlate rozge, lakote in rumene mrtve koprive, si  pripravil iz tega čaj in spil tri do štiri  skodelice dnevno po požirkih, nakar so njegove težave popolnoma  izginile; kot je rekel, v 14 dnevih.

Zlata rozga deluje ugodno skupaj z lakoto  in belo ali rumeno mrtvo koprivo celo pri sfrknjenih ledvicah in pri priključitvi na umetno ledvico. V vseh treh  primerih sem s takim zeliščnim zdravljenjem dosegla uspeh. Neki 52-letni moški, ki so ga zdravniki odpisali že pred leti z neozdravljivo skrčeno ledvico in je

20


 


bil predčasno upokojen, je prišel sopeč in ves prepoten po stopnicah k meni v prvo nadstropje in se brez sape sesedel na stol. V pičlem tednu, ko je popil dnevno tri skodelice čaja iz navedene mešanice, se je že počutil  mnogo bolje. Uporabljal je vsa zelišča sveža iz  narave. Že po treh tednih so težave minile.

Vsi duševni občutki  človeka se odražajo na ledvicah. Zato so po duševnem šoku zaradi nenadne smrti drage bližnje  osebe ali sicer kakšne druge nesreče ledvice  najbolj prizadete. Zlata rozga se je izkazala kot zdravilna rastlina, ki najboljše vpliva na čustveno življenje  človeka. Zato je nujno, da pri razočaranjih in  drugih duševnih obremenitvah pijemo čaj iz zlate rozge.

Angel zdravilnih zelišč stoji  tik ob zlati rozgi. Kot roko, ki boža in uravnava,  čutimo pomirjujoč vpliv te rastline pri težkih čustvenih pretresih. Že pogled na zlato rozgo v naravi deluje na nas pomirjujoče. Hvaležni moramo biti, da imamo v svoji bližini rastlino, ki nam prinese tolažbo.

NAČIN UPORABE

Priprava čaja: Zvrhano čajno žličko zlate rozge poparimo z 1/4 litra vode in namakamo kratek čas. - Od navedene čajne mešanice  vzamemo prav tako zvrhano čajno žličko

in pripravimo tako kot je napisano zgoraj.


PLESEC (Capsella bursa - pastoris)


Raste povsod na poteh, travnikih, ledinah, jarkih, pobočjih in vrtovih. Nanj gledajo Ijudje kot na  nadležen plevel, vendar je to dragocena zdravilna rastlina. Komaj streserrio zemljo na kup - posebej pri zidanju hiše  - že vzklije plešec skoraj preko noči.

Med Ijudmi je poznan tudi kot bobulica,  divja repica, kašica, kobulica, luščec, mesec,  plevelka, rižnica, srčenica, taška, železna trava,  žilc, itd. Nepravilno nazobčani listi tvorijo rozeto -  podobno kot pri regratu. Steblo je visoko do 40 cm. Čas cvetenja: od marca do novembra. Drobni, umazano beli cvetovi tvorijo socvetje, ki se razpotegne v dolge plodne grozde; na tankih pecljih visijo potem majhni srčasti luščki, ki imajo usnjen otip. Posebej jih imajo  rade kokoši. Takoj, ko se začne topiti sneg in  več ne zmrzuje, že najdemo sveži in zeleni plešec.

Čaj iz plešca, dve do tri  skodelice dnevno, pomaga z velikim uspehom pri vseh vrstah  krvavitev, kot je n. pr. krvavitev iz nosu, želodca,  črevesja in pri nerednih krvavitvah iz maternice. Poparek iz plešca deluje osupljivo pri ranah, ki ne nehajo  krvaveti.

Pri močnlh menstrualnih krvavitvah pijemo osem do deset dni pred menstruacijo po dve skodelici  čaja vsak dan, na vsako skodelico po eno zvrhano čajno žličko plešca. Ta čaj ureja  tudi menstruacijo v pubertetni dobi. Med meno naj bi vsaka  ženska pila štiri tedne po dve skodelici čaja dnevno, tri tedne nato preneha s pitjem in ciklus znova ponovi.

21

 

 



Pri krvavečih hemoroidih delamo  majhne črevesne vlive, sedežne kopeli ali pa se umijemo s topli poparkom plešca. Matere, ki dobijo pri dojenju  otekle prsi, naj nad paro v situ zmehčajo sveži plešec in : toplega položijo na prsi. Pri krvavenju iz  ledvic priporočam dnevno dve skodelici čaja iz  mešanic plešca in njivske preslice v enakih delih.

Naš plešec je - podobno kot omela  - zdravilna zel za uravnavanje krvnega obtoka, enako ga pripc ročamo pri nizkem krvnem pritisku kot tudi pri visokem. V nasprotju z omelo, ki jo namakamo v mrzli voc preko  noči, ta čaj pripravimo kot poparek. Pijemo dve skodelici dnevno tako dolgo, da se krvni obto normalizira. Prav  tako dobro zdravilno moč kot omela ima plešec pri krvavitvi iz maternice. Tudi v ter primeru pijemo čaj le nekaj časa.

Pri vseh zunanjih mišičnih obolenjih je ta dragocena zdravilna rastlina posebno važen pomočnik. Zani mivo je, da o tem ne najdemo skoraj ničesar v sodobnih knjigah o zdravilnih rastlinah. Pred  leti mi ji podaril star gospod zelo lepo, staro knjigo o  zdravilnih rastlinah z enkratnimi bakrorezi in risbami Ampak  kakor se dogaja, če je dan zapolnjen od zgodnjega jutra do poznega večera, sem knjigo lahkc prelistala le enkrat samkrat. Nekega dne sem se nenadoma zbudila okrog  polnoči: zdelo se mi je, kot da me je nekdo rahlo stresel za ramena. Prišlo mi je na misel: "Sedaj  imaš knjigo o zdravilnih rastlinah že po leta, pa se  še enkrat nisi vanjo poglobila!" Čisto zbujena  sem vstala in se s knjigo udobno usedla v dnevn sobi. Odprla  sem jo in takoj sem opazila naslednje vrstice: "Če nič več ne pomaga pri sušenju udov in  mišic, potem vzemi naslednje: drobno narezan plešec prelij z žitnim žganjem, postavi na sonce ali k štedilniku  za deset dni, s tem masiraj večkrat na dan, za notranjo uporabo štiri skodelice čaja iz plahtice." Kot da sem hotela brati le to, sem zaprla knjigo, jo odložila na njeno staro mesto, legla v posteljo in zaspala. Čez  nekaj dni me je nekdo poklical z Dunaja: "Mi lahko  pomagate? Stara sem 52 let, po poklicu bolniška sestra, že dve leti invalidsko upokojena. Zaradi sušenja mišic  sem povsem nemočna!" Priporočila sem ji  zgoraj navedeni recept in po treh tednih, ko me je obiskala v Grieskirchnu, zdrava, sem izvedela, da je bila tisto noč, ko sem se tako nenadoma prebudila, na Božji poti k  Materi Božji v San Damiano v Italiji. Na povratku jo je napotil  k meni eden od potnikov v avtobusu, ko je videl, kako je  nemočna. Kmalu zatem si je toliko opomogla, da je spet  lahko opravljala svoj poklic bolniške sestre.

Drugi klic, tokrat iz Steyra, Zgornja  Avstrija: "Stara sem 62 let. Zaradi oslabelosti mišice zapiralke mi je v lanskem letu izpadlo črevo in bila sem operirana. Letos jeseni se je zadeva ponovila; imam  neprenehoma bo~ečine podnevi in ponoči od popka  do obeh kolkov, kot bi me kdo žagal z žago. Zdravniki v bolnici so odklonili drugo operacijo, ker bi bila brezuspešna." Takoj sem pomislila na od Boga danega  plešca, svetovala sem ji, naj pije dnevno štiri  skodelice čaja iz plahtice, da utrdi notranje mišice. Zunaj pa naj boleči del masira s tinkturo iz plešca, od katere naj da tudi še trikrat po 10  kapljic v čaj iz plahtice. Za premostitev časa  desetih dni, ki so potrebni za pripravo tinkture, sem ji svetovala obkladke iz švedskih zelišč. Brezmejno je bilo moje presenečenje, ko mi je ženska  čez nekaj časa sporočila, da so vse težave  minile. Črevo je zdrknilo nazaj na svoje mesto, mišica zapiralka deluje normalno in bolečine so  popustile že po dveh dneh terapije. Ker sem bila pri  telefonskem razgovoru presenečena in brez besed, je prišla ženska čez dva dni sama k meni, da bi osebno izrazila svoje veselje. Človek lahko samo reče:  "Kako pomagajo rastline iz Božje lekarne! Kdo dela take čudeže? To je edino in samo Božja milost!"

Neka ženska iz Spodnje Avstrije iz bližine Karlsteina piše: "Po nekem predavanju sem Vas  vprašala za nasvet v zvezi z dimeljsko kilo. Bila je ca.  deset cm dolga, tri do štiri cm visoka in široka. Preden sem začela s plešcem, sem polagala obkladke iz švedskih zelišč. Potem sem začela mazati mesto s tinkturo iz plešca in spila dnevno po  štiri skodelice čaja iz plahtice. To sem delala šest tednov. Kot kmetica nisem mogla počivati - bil  je čas žetve, zato sem nosila hlače s steznikom.  Po dvanajstih dneh terapije ni bilo več videti kile, le bolečine so še ostale. Po dveh mesecih so izginile tudi te. Dimeljsko kilo sem lahko pozdravila brez operacije.

"Umrli primarij dr. Erich Rohling, bivši vodja biološkega sanatorija v Mittenwaldu pri  Garmischu/Zg. Bavarska, me je nekoč obiskal in prebral to pismo, ki je nanj napravilo velik vtis. Menil je, da je bila  do sedaj ozdravitev dimeljske kile z zdravniškega vidika mogoča le z operacijo.

Notranja uporaba - štiri skodelice čaja iz plahtice in zunanja uporaba tinkture iz  plešca za masažo, pomaga tudi pri zdrku maternice.  (Vtiranje začnemo pri nožnici in nadaljujemo preko  trebuha.) Posebej poudarjam, da mora biti ta tinktura  pripravljena iz svežega zelišča. Pri tako težkih  mišičnih obolenjih pomagajo hitro in zagotovo samo  sveža zelišča!

22


 


NAČINI UPORABE (PLEŠ`EC)

Priprava čaja: Zvrhana čajna žlička na 1/4 litra vode, poparimo, kratko namakamo.

Sedeče kopeli: Glej Splošni del  pod "Sedeče kopeli"!

Obkladek iz zelišč,  zmehčanih v pari: Zvrhano prgišče plešca, po možnosti svežega, damo v ce

dilo in ga držimo nad vodno paro.  Zmehčano zel damo med krpo in položimo na obolelo mesto.

Tinktura iz plešca: Sveže  zelišče, liste, steblo skupaj s cvetovi in  srčastimi luščki drobno narežemo, rahlo napolnimo do vratu v steklenico, čez to nalijemo 38 - 40 procentno žitno ali sadno žganje (zelišče mora biti  pokrito), pustimo 14 dni na soncu ali

na toplem kraju.


REPUH (Petasites ofificinalis)


Repuh raste na bregovih rek in potokov, v  jarkih in na obronkih gozdov. Sodi v družino rumenega lapuha, le da je precej večji. Listi dosežejo velikost klobuka,  so rahlo nazobčani in na spodnji strani pokriti s sivim puhom. Umazano beli do svetlo roza košarasti cvetovi so tesno ob zgornjem delu stebla.

Korenine nabiramo pred cvetenjem.  Čislane so bile v časih, ko je razsajala kuga,  ker so zbijale vročino. Čaj povzroča potenje, zato ga uporabljamo pri vročini, težkem dihanju, protinu in padavici. Dnevno spijemo po požirkih eno do  dve skodelici čaja.

Velike, sveže liste ne polagamo samo na  zvine, izpahe in od hoje ranjena stopala, temveč tudi na  vse vrste prisadov, zločestih čirov in pekočih ran.

NAČINI UPORABE

Priprava čaja: Poravnano čajno žličko repuhovih korenin namočimo v  1/4 litra vode čez noč,

zjutraj pogrejemo in precedimo.

Obloge: Sveže, oprane liste zmečkamo in položimo na obolelo mesto. Dnevno večkrat ponovimo.

23

 



LAPUH (Tussilago farfara)


Spomladi, ko še niso ozeleneli travniki in pobočja, ko naše oko komaj zaznava obotavljajoče brstenje leskovih mačic, pokaže  lapuh svoje rumene cvetove,

Na vlažnih tleh, golih pobočjih, v gramoznicah in na peščenih plazovih najdemo cele blazine lapuhovih cvetov. Cveti že dolgo prej, preden poženejo listi. Tu najdejo prvo hrano čebele in insekti. Uspeva samo na ilovnatih tleh, zato je njegova rast znak za glinasta  tla. To so pnri cvetovi, ki jih lahko nabiramo za zimsko  zalogo. Sproščajo sluz in odpravljajo vnetja, zato jih zelo uspešno uporabljamo pri zdravljenju bronhitisa, katarja v grlu in žrelu, bronhialne astme in vnetju prsne  mrene, kakor tudi pri začetku pljučne tuberkuloze. Pri dolgotrajnem kašlju in mučni  hripavosti večkrat dnevno pijemo vroč lapuhov čaj z medom.

Pozneje, v maju, ko zrastejo še zgoraj zeleni, spodaj pa srebrno beli, klobučevini podobni  listi, jih uporabljamo zaradi velike količine C vitamina  za jušno zelenjavo in spomladansko solato. Ker imajo listi  več učinkovitih snovi kot cvetovi, jih nabiramo  tudi za čaj, uporabIjamo jih skupaj s cvetovi.

Od zdravnikov - zefiščarjev v  starih časih do župnika Kneippa hvalijo lapuh prav vsi. Oprani sveži listi, zmečkani v kašo in položeni na prsi, pomagajo pri vsaki težki pljučni bolezni, pri  šenu in pri poškodbah tkiva, ki imajo modro-rdeče otekline in celo pri vnetju sluznika.  Učinki teh kašnatih obkladkov so presenetljivi. Obkladke z močnim poparkom iz lapuhovih listov uporabljamo pri škrofuloznih čirih. Pri  kroničnem bronhitisu naj bolnik pri napadih in  dušenju pri dihanju vdihava pare lapuha tako iz cvetov kot  listov in to večkrat dnevno. V kratkem času se bo stanje izboljšafo. Otekla stopala kopajte večkrat  na dan v poparku iz lapuhovih listov.

Sirup, ki ga napravimo iz lapuhovih listov,  se odlično obnese pri dolgotrajnih pljučnih boleznih in bronhialnem katarju. V glinasti lonec ali stekleno posodo dajemo izmenično plast listov in surovega sladkorja, pustimo, da se tesno sesede in dopolnjujemo toliko  časa, da je posoda polna. Dobro zavežemo z dvoplastnim  pergamentom ali celofanom in odnesemo v luknjo, ki smo jo  skopali na vrtu. Preko posode položimo desko in vse zasujemo z  zemljo. Enakomerna toplota povzroči proces vrenja. Po  osmih tednih posodo izkopljemo iz zemlje in zavremo dobfjeni sirup še enkrat do dvakrat. Ohlajen sirup polnimo v majhne steklenice z dolgim vratom. Ta sirup nas dobro varuje pozimi in v času gripe. Uživamo ga po čajnih žličkah.

Pri astmi in dalj časa trajajočih poškodbah bronhijev in poškodbah  zaradi kajenja, nam spomladi dobro služi sveže stisnjen sok iz  lapuhovih listov in to dve do tri čajne žličke  dnevno, pomešan v mesni juhi ali toplem mleku.

Pri vnetju ven lahko pripravimo mazilo iz  svežih, raztoičenih fistov in sveže smetane, namažemo ga  na vneta mesta in s krpo narahlo povežemo. Sveže stisnjen sok iz lapuhovih listov pomaga pri bolečinah v ušesu,  če ga nakapljamo v uho.

ČAJ PROTI KAŠ`LJU

Če hočete čaj, ki  zrahlja in izloči sluz, potem zmešajte lapuhovo listje in cvetje, cvetove velikega lučnika,  pljučnika, fiste suličastega trpotca, vse v  enakih delih. Od te zeliščne mešanice vzamemo dve čajni žlički in poparimo z 1/4 litra vode. Osladimo z medom in po požirkih spijemo tri skodelice dnevno.

24

 



Iz vsega tega vidimo, kako visoko so nekoč cenili šentjanževko. Čaj iz  šentjanževke pijemo pri poškodbah živcev in težavah z  živci vseh vrst, pri udarninah in če se prevzdignemo. Je  pa tudi odlično zdravilo proti driski.

Tudi nevralgijo trigeminusa lahko premagamo  s šentjanževko, če spijemo dnevno dve do iri  skodelice čaja in zunanje dalj časa masiramo prizadeta mesta s šentjanževim oljem. - Kot "arnika  za živce" označujemo tinkturo iz šentjanževke, katero lahko napravimo sami in jo uspešno uporabljamo pri  trdovratnih živčnih boleznih, vnetjih živcev, nevrozah,  nespečnosti in oslabelosti živcev. To tinkturo  uporabljamo zunanje za masažo, notranje pa jo jemljemo enkrat na dan 10 - 15 kapljic z jedilno žlico vode.

S šentjanževko dosežemo ozdravitev pri govornih motnjah, nemirnem spanju, histeričnih napadih,  hoji v spanju, pa tudi pri močenju v posteljo in  depresijah. Moje izkušnje kažejo, da pri vseh teh boleznih  poleg notranje uporabe šentjanževega čaja  učinkovito pomagajo tudi sedeče kopeli s  šentjanževko (GI. Načini uporabe!). Kopamo se tedensko, ta kopel naj bo še združena s šestimi  zapovrstjo opravljenimi nožnimi kopelmi. Ta kura je  priporočljiva pri vseh živčnih bolezenskih  stanjih.

V razvojni dobi naj bi pile mlade deklice  dnevno dve skodelici čaja iz šentjanževke in to dalj časa; spodbuja razvoj ženskih organov in pomaga odstraniti nerednosti pri mesečni periodi.

Zelo slavljeno naravno zdravilo je šentjanževo olje. V nobenem gospodinjstvu ne bi smelo  manjkati. Zelo lahko ga pripravimo sami (Glej načini  uporabe!). Svojo zdravilno moč obdrži dve leti in ga ne uporabljamo uspešno samo pri odprtih ranah, svežih poškodbah, podplutbah, oteklih žlezah in kot sredstvo za negovanje kože pri hrapavi koži na obrazu, ampak tudi kot uspešno sredstvo za masiranje pri bolečinah v  hrbtu, lumbagu, išijasu in revmatizmu. Uporabimo lahko  tudi laneno olje, da imamo doma pri roki pravo sredstvo,  če se opečemo ali poparimo. To olje pomaga tudi  pri opeklinah od sončenja.

Dojenčki, ki imajo bolečine v  trebuhu, se pomirijo takoj, ko jim premažemo  trebušček s šentjanževim oljem. Poznam neko  kmetico, ki pozdravi vse poškodbe pri Ijudeh in tudi pri  domačih živalih s šentjanževim oljem. Kmet si je nekoč težko poškodoval roko, ko je segel v delujoči stroj. Obloge s šentjanževim oljem so kmalu odgnale vse bolečine in rane so se brez  komplikacij zacelile. - Drugi kmet je s šentjanževim oljem  uspešno pozdravil težko zunanjo poškodbo na nogi svojega konja.

Pri osemletni deklici je zdravnik odkril v trebuhu oteklino na limfnih žlezah. Vedno, kadar je vplival  hlad na otroka, z zunanje ali notranje strani, jo je bolel trebuh, nazadnje že vsak dan, posebno zjutraj. Mati je prebrala  v knjigi, da pri oteklih žlezah uspešno pomaga šentjanževo olje. Pri bolečinah ga je vmasirala v  otrokov trebuh. Že po kratkem času so bolečine izginile.

NAČINI UPORABE

Prlprava čaja: Zvrhana čajna žlička na 1/4 litra vode, samo poparimo in namakamo  kratek čas.

Šentjanževo olje: V soncu nabrane  cvetove rahlo napolnimo v steklenico do vratu in prelijemo z  dobrim olivnim oljem. Olje mora cvetove prekrivati. Dobro zaprto steklenico

postavimo za nekaj tednov na sonce ali v bližino peči. Olje se obarva rdeče. Precedimo ga skozi krpo, ostanek še stisnemo in olje shranimo v temnih  steklenicah. - Pri ranah od opeklin lahko namesto olivnega olja vzamemo laneno olje.

Tinktur~ iz šentjanževke: V liter  žganja stresemo prgišče cvetja, ki smo ga natrgali  v sončnem dnevu. Steklenico pustimo stati tri tedne na  soncu ali na toplem kraju.

Sedeče kopeli: Eno vedro šentjanževke (s`eb!o, listi in cvetovi) namakamo čez noč v mrzli vodi. Pred kopanjem segrejemo do  vretja in dodamo v vodo za kopanje. Čas kopanja 20 minut  (GI. Splošni del pod "Sedeče kopeli"!).




Iz vsega tega vidimo, kako visoko so nekoč cenili šentjanževko. Čaj iz  šentjanževke pijemo pri poškodbah živcev in težavah z  živci vseh vrst, pri udarninah in če se prevzdignemo. Je  pa tudi odlično zdravilo proti driski.

Tudi nevralgijo trigeminusa lahko premagamo  s šentjanževko, če spijemo dnevno dve do iri  skodelice čaja in zunanje dalj časa masiramo prizadeta mesta s šentjanževim oljem. - Kot "arnika  za živce" označujemo tinkturo iz šentjanževke, katero lahko napravimo sami in jo uspešno uporabljamo pri  trdovratnih živčnih boleznih, vnetjih živcev, nevrozah,  nespečnosti in oslabelosti živcev. To tinkturo  uporabljamo zunanje za masažo, notranje pa jo jemljemo enkrat na dan 10 - 15 kapljic z jedilno žlico vode.

S šentjanževko dosežemo ozdravitev pri govornih motnjah, nemirnem spanju, histeričnih napadih,  hoji v spanju, pa tudi pri močenju v posteljo in  depresijah. Moje izkušnje kažejo, da pri vseh teh boleznih  poleg notranje uporabe šentjanževega čaja  učinkovito pomagajo tudi sedeče kopeli s  šentjanževko (GI. Načini uporabe!). Kopamo se tedensko, ta kopel naj bo še združena s šestimi  zapovrstjo opravljenimi nožnimi kopelmi. Ta kura je  priporočljiva pri vseh živčnih bolezenskih  stanjih.

V razvojni dobi naj bi pile mlade deklice  dnevno dve skodelici čaja iz šentjanževke in to dalj časa; spodbuja razvoj ženskih organov in pomaga odstraniti nerednosti pri mesečni periodi.

Zelo slavljeno naravno zdravilo je šentjanževo olje. V nobenem gospodinjstvu ne bi smelo  manjkati. Zelo lahko ga pripravimo sami (Glej načini  uporabe!). Svojo zdravilno moč obdrži dve leti in ga ne uporabljamo uspešno samo pri odprtih ranah, svežih poškodbah, podplutbah, oteklih žlezah in kot sredstvo za negovanje kože pri hrapavi koži na obrazu, ampak tudi kot uspešno sredstvo za masiranje pri bolečinah v  hrbtu, lumbagu, išijasu in revmatizmu. Uporabimo lahko  tudi laneno olje, da imamo doma pri roki pravo sredstvo,  če se opečemo ali poparimo. To olje pomaga tudi  pri opeklinah od sončenja.

Dojenčki, ki imajo bolečine v  trebuhu, se pomirijo takoj, ko jim premažemo  trebušček s šentjanževim oljem. Poznam neko  kmetico, ki pozdravi vse poškodbe pri Ijudeh in tudi pri  domačih živalih s šentjanževim oljem. Kmet si je nekoč težko poškodoval roko, ko je segel v defujoči stroj. Obloge s šentjanževim oljem so kmalu odgnale vse bolečine in rane so se brez  komplikacij zacelile. - Drugi kmet je s šentjanževim oljem  uspešno pozdravil težko zunanjo poškodbo na nogi svojega konja.

Pri osemletni deklici je zdravnik odkril v trebuhu oteklino na limfnih žlezah. Vedno, kadar je vplival  hlad na otroka, z zunanje ali notranje strani, jo je bolel trebuh, nazadnje že vsak dan, posebno zjutraj. Mati je prebrala  v knjigi, da pri oteklih žlezah uspešno pomaga šentjanževo olje. Pri bolečinah ga je vmasirala v  otrokov trebuh. Že po kratkem času so bolečine izginile.

NAČINI UPORABE

Priprava čaja: Zvrhana čajna žlička na 1/4 litra vode, samo poparimo in namakamo  kratek čas.

ŠentJanževo olje: V soncu nabrane  cvetove rahlo napolnimo v steklenico do vratu in prelijemo z  dobrim olivnim oljem. Olje mora cvetove prekrivati. Dobro zaprto steklenico postavimo za nekaj tednov na sonce ali v btižino peči. Olje se obarva rdeče. Pre

cedimo ga skozi krpo, ostanek še stisnemo in olje shranimo v temnih steklenicah. - Pri ranah od opeklin lahko namesto olivnega olja vzamemo laneno olje.

Tinktur~ iz šentjanževke: V liter  žganja stresemo prgišče cvetja, ki smo ga natrgali  v sončnem dnevu. Steklenico pustimo stati tri tedne na  soncu ali na toplem kraju.

Sedeče kopeli: Eno vedro šentjanževke (s'.eb!o, listi in cvetovi) namakamo  čez noč v mrzli vodi. Pred kopanjem segrejemo do  vretja in dodamo v vodo za kopanje. Čas kopanja 20 minut  (GI. Splošni del pod "Sedeče kopeli"!).


[Home]