Home

^{ZDRAVILNA ZELIŠÈA iz Božje lekarne}

^{KIJASTI LISICÈAK (Lycopodium clavatum)}

^{Kijasti lisièjak ima med Ijudmi razlièna imena: dremavec, lisièje, lisièjek, lisièji rep, omelièje, Marijini povojèki, navadni lisièjak, parkelj, povojèki, repec itd. Mahu podobna, zimzelena rastlina je razpredena po gozdnih tleh z ena do dva metra dolgimi viticami, ki imajo tanke koreninice. Iz vitic rastejo sedem do deset centimetrov dolga, na otip zelo mehka vejnata stebelca, ki so podobna resju, le da imajo mehkejše in gostejše liste. Štiriletna rastlina razvije poleti rumene lati, ki vsebujejo cvetni prah, imenovan lisièjakova moka. To moko uporabljajo homeopati za èišèenje ran na koži. Kijasti lisièjak je rastlina, ki vsebuje radij. Zaradi njegovih razsežnih, vrvi podobnih vitic in rumenega cvetnega prahu lati ga lahko loèimo od ostalih vrst mahov. Raste samo nad nadmorsko višino 600 metrov na severni strani visokih gozdov in na gozdnih obronkih . Na poseki dreves (golosek) rastlina porumeni in konèno izgine, ker pod direktno sonèno svetlobo izgubi življenjsko moè.}

^{. V Avstriji in Nemèiji je kijasti lisièjak zašèitena rastlina. Zato Vam svetujem, da ga za svoje potrebe kupujete v lekarnah in trgovinah z zelišèi. Veletrgovina nabavlja lisièjak iz severnih dežel, tako da je kvaliteta zagotovljena.}

^{Botnikom, ki so zboleli za protinom in revmo, toplo priporoèamo èaj iz lisièjaka, tudi èe so se že pokazale spremembe na sklepih. Prav tako je priporoèljiv pri kroniènem zaprtju in hemoroidih. Vendar pa morajo osebe, ki so podvržene driski, uporabljati èaj zelo previdno, ker lahko dobijo èrevesne krèe. Lisièjaka ne smemo nikoli kuhati ampak samo popariti z vrelo vodo. Èaj je uporaben tudi pri vseh obolenjih seènih in spolnih organov, boleèinah in otrdlinah v modih, pri tvorbi ledviènega peska in ledviènih kolikah. Nepogrešljiv je pri vnetju jeter, pri bolezenskl divji rasti veznega tkiva jeter, celo èe imajo ta obolenja že zloèesti karakter. Okrevajoèim pomaga hitro do polne moèi.}

^{Soprog moje znanke, starejše gospe, je trpel veè let zaradi težkega dihanja ponoèi, zdravili so ga za srèno astmo. Bilo mu je vedno slabše in nekega dne je zopet poiskal zdravnika. "Èe ne boste takoj prenehali delati, boste èez osem dni mrtvi èlovek!" Zdravnik ga je napotil v bolnišnico v Grieskirchen. Žena mi je povedala, da ima otrdela jetra (cirozo jeter) v zadnjem stadiju. S cirozo jeter je tesno povezano težko dihanje ponoèi. Èez nekaj èasa so moža, obsojenega na smrt, poslali domov. Na moj nasvet je žena nabavila lisièjak, ki je hitro pomagal. Ali nimate tudi vi obèutka èudeža, èe vam povem, da se je mož že po prvi skodelici èaja iz lisièjaka znebil težav s težkim dihanjem ponoèi, ki ga je muèilo veè let?}

^{'Èe imate v svojem krogu znancev koga, ki ima cirozo jeter, èetudi kaže, da je brezupna, opogumite ga in opozorite na lisièjak, ki vsebuje radij in je v naravnem zdravilstvu tako pomemben. Z lisièjakom lahko ponovno podarimo življenje celo Ijudem, ki imajo zloèesta obolenja jeter.}

^{Med pouènim gozdnim sprehodom v Gornji Avstriji, na katerem sem bila z majhno skupino, sem opozorila svojega spremljevalca, botanika dr. Bruna Weinmeistra, na zdravilno moè lisièjaka pri cirozi jeter in raku na jetrih. On pa mi je povedal naslednjo zgodbo: Kot mlad študent je odšel s prijatelji na planine. Na poti do koèe je našel med rušjem vejico lisièjaka, ki si jo je prešerno ovil okrog kiobuka. V koèi je enega od prijateljev zgrabil boleèi krè v stopalu in to tako moèno, da mu je zvilo nogo v kolenu. Niso mu mogli pomagati. Lastnik koèe je prinesel žganje, masirali so ga, a vse brez uspeha. Mlademu Weinmeistru je nekaj reklo, da je vzel vejico lisièjaka s klobuka in z njo ovil skrèeno nogo od spodaj navzgor. V trenutku se je noga obrnila v pravilno lego. Seveda je pomislil, da gre le za sluèaj. Krè bi mogoèe popustil tudi brez lisièjaka. Na poti domov je nabral prgišèe lisièjaka za svojo gospodinjo, ki so jo veèkrat muèili krèi v meèih. Takoj po uporabi lisièjaka se je gospodinja znebila krèev. Èez leta se je o tem dogodku dr. Weinmeister pogovarjal z zdravnikom specialistom. Od njega je izvedel, da je lisièjak rastlina, ki vsebuje radij. Do danes je bilo veliko Ijudi, ki so imeli krèe v stopatih in meèih, pozdravljenih z blazinami, napolnjenimi z lisièjakom.}

^{Neko znanko so poslali v bolnico, ker ni mogla veè urinirati. Nadlaket je bil že moèno oteèen. Ko je zapustila bolnico, je bila taka kot prej. Na sreèo sem imela doma lisièjak, ker je moja 86-letna tašèa trpela zaradi krèev v meèih. Moja domneva, da bi bil pri znanki lahko krè v mehurju, se je potrdila, ko sem ji položila vreèko s posušenim lisièjakom v bližino mehurja in je po dveh minutah lahko normalno urinirala. To vreèko s posušenim lisièjakom je nosila še nekaj dni v bližini mehurja. Nabrana voda v nadlaktu se je polagoma izgubila.}

^{Sama sem dolga leta trpela zaradi visokega krvnega pritiska. Najveèkrat ta izvira iz premoènega delovanja ledvic. Preko noèi sem si položila vreèko z lisièjakom v bližino ledvic. Naslednji dan je moj krvni pritisk padel od 200 na 165. Od takrat dajem od èasa do èasa vreèko z lisièjakom v bližino ledvic.}

^{Pri krèih v meèih damo lisièjak v ruto in s tem obvežemo meèa. Lahko pa si pripravimo tudi nožne kopeli, pri krèih v mehurju pa sedeèe kopeli (GI. Splošni del pod "Sedeèe kopeli", str. 8!).}

^{Po vojnih poškodbah in poškodbah zaradi nezgod veèkrat ostanejo brazgotine, ki povzroèajo krèe. Vojni invalid je imel na hrbtu tako veliko brazgotino, da si lahko položil vanjo roko. Ta brazgotina mu je povzroèala vedno znova boleèe krèe, posledica je bilo potenje po celem telesu. Boleèine so se širile do vrha glave. Prav z lisièjakovimi blazinami in kopelmi sem odrešila moža tridesetletnih muk.}

^{Lisièjakova moka, ki je v nekaterih apotekah dosegljiva kot lisièjakove spore, pomaga pri preležaninah, tako da se rane zaprejo v najkrajšem èasu. Na drobno jo razpršimo in previdno posipljemo na odprta mesta. Najveèkrat nastopi že po prvi uporabi opazno olajšanje. (Veè uspehov pri zdravljenju z lisièjakom je opisanih v knjigi "Maria Treben in njeni uspehi pri zdravljenju", ki je izšla pri založbi W. Ennsthaler, A-4400 Steyr, Zgornja Avstrija.)}

^{Èe je èlovek tako globoko povezan z zdravilnimi rastlinami kot jaz in dosega uspehe, ki spominjajo že na èudeže, mora vendarle pomisliti, da nam vse to polaga Stvarnik pred noge. Na žalost se mnogi Ijudje brezobzirno spotaknejo ob to in ne èutijo vsemogoènosti nebes.}

^{NAÈINI UPORABE}

^{Priprava èaja: Poravnano èajno žlièko lisièjaka prelijemo z 1/4 litra vrele vode, namakamo}

^{kratek èas. Po požirkih spijemo samo eno skodelico dnevno in sicer zjutraj na tešèe, pol ure pred zajtrkom. Pri cirozi jeter in zloèestih obolenjih jeter spijemo}

^{dve skodelici dnevno.}

^{Blazina s kijastim lisièjakom: S posušenim lisièjakom (vzamemo, glede na velikost mesta s krèi, 100 g, 200 g ali 300 g) napolnimo blazino in jo položimo preko noèi na mesto s krèi. Ta blazina zadrži uèinkovitost do enega leta.}

^{Sedeèa kopel: Glej "Splošni del", stran 8!}

^{ÈEMAZ (Allium ursinum)}

^{Vsaka pomlad prinese novo upanje na sonce in toploto, zopet smo veseli in polni življenjske moèi, veselimo se prvega zelenja in žvrgolenja ptic in obèutimo vse to kot dobrotniško darilo našega Stvarnika. Zaradi te sveže, zelene lepote, naj bi zaèeli spomladansko kuro, s katero se oèistimo in znebimo škodljivih snovi. To nam prinese zdravilno osvežitev, ki je na gre zanemariti.}

^{Med prve znanilce pomladi spada èemaž, ki ima med Ijudmi tudi imena kot so èremož, kaèji lek, štrkavec, gozdni èesen. Sveže zeleni, sulièasti, svetli, listom šmarnice podobni listi rastejo iz podolgovate èebulice, ki je obdana z belimi prozornimi kožicami. Gladek, svetlo zelen pecelj z belo cvetno kroglo je do 30 cm visok. Èemaž raste le na bogatih, humoznih vlažnih travnikih, senènih in vlažnih lokah, pod grmovjem, v listnatih in gorskih gozdovih.}

^{Preden rastlino zagledamo, zavohamo moèan vonj po èesnu. Ta vonj mu je prinesel tudi ime "gozdni èesen" in zanesljivo izkljuèuje zamenjavo}

^{z listi šmarnice ali s strupenim jesenskim podleskom. Zgodaj spomladi so številne gozdne loke pokrite s svežimi zelenimi listi èemaža. Vzklijejo v aprilu in maju, vèasih celo prej. Cvetje se pokaže šele maja in junija. V njem dremajo mnoge zdravilne moèi in pripoveduje se, da ga išèejo tudi medvedi, ko se prebudijo iz zimskega spanja, da si oèistijo želodec, èrevo in kri. Èemaž ima v glavnem lastnosti èesna, le da je mnogo bolj zdravilen. Zato je posebej primeren za oèišèevalno kuro spomladi in pomaga pri izboljšanju kroniènih kožnih bolezni.}

^{Ker izgubijo listi v posušenem stanju nekaj svoje zdravilne moèi, uporabljamo pri spomladanski oèišèevalni kuri sveže liste. Drobno jih narežemo in namažemo na kruh z maslom, drobno sesekljane uporabimo kot zaèimbo (nekuhane) v juhi, na krompirju, cmokih in drugih jedeh, pri katerih sicer izboljšujemo okus s peteršiljem. Liste lahko pripravimo tudi kot solato ali špinaèo. Ker ima v veèjih kolièinah oster okus, ga pri uporabi v obliki špinaèe pomešamo z listi koprive.}

^{Mlade liste nabiramo v aprilu in maju, torej pred cvetenjem, èebulice pozno poleti in v jeseni. Èemaževe èebulice uporabljamo kot èesen. Na želodcu obèutljivi naj drobno narezane liste in èebulice polijejo s toplim mlekom, pustijo stati dve do tri ure in tekoèino popijejo po požirkih.}

^{Da imamo pri hiši zdravilno moè èemaža tudi preko leta, si pripravimo èemažev cvet (GI. "Naèini uporabe"!). Dnevno popijemo 10 - 20 kapljic cveta z nekoliko vode. Te kapljice pripomorejo k odliènemu spominu, prepreèujejo poapnitev žil in odpravljajo mnoge druge nevšeènosti.}

^{Èemaž zelo dobro vpliva na želodec in èrevesje. Zelo je primeren pri akutnih in kroniènih driskah, tudi èe so povezane s tvorbo plinov in kolikami, kakor tudi pri zaprtju, èe je vzrok za to notranji krè ali zaspanost èrevesja. Gliste, celo navadne gliste, lahko odpravimo, èe uživamo èemaž. Z izboljšanjerr: èrevesne aktivnosti izginejo tudi tiste težave, ki se rade pojavijo pri starejših Ijudeh ali velikih jedc:h zaradi neaktivnega ali prepolnega èrevesja. Ublažijo se tudi težave, ki jih lahko povzroèi želodec; to so motnje srca, nespeènost, pa tudi težave, ki nastopijo zaradi poapnenja žil ali visokega krvnega pritiska, kot so omotica, pritisk v glavi in tesnobe, popustijo. Visok pritisk se poèasi zniža. Èemaževo vino (GI. Naèini uporabe!) je èudovito zdravilo za vse stare Ijudi pri stalni zasluzenostl v prsih in s tem povezanimi težavami pri dihanju. Celo pri zastaranem kašlju se sluz odlušèi in težave pri dihanju prenehajo. Tudi pri pljuèni jetiki in vodenici, za katerima boleha veliko starejših Ijudi, toplo priporoèam to zdravilo. Sveže pripravljeni listi oèistijo tudi ledvice in mehur in pospešujejo izloèanje seèa. Rane, kl se slabo celijo, namažemo s svežim èemaževim sokom. Celo vnetje koronarnih žil se izboljša.}

^{Èemaža ne cenimo dovolj kot sredstva za èišèenje krvi, ki se najbolje obnese pri kronièno neèistf kožl. Švicarski župnik Kunzle, ki zdravi s pomoèjo zdravilnih rastlin, to rastlino še posebej hvali: 'Èemaž oèisti celo telo, izžene škodljive, trdovratne snovi, napravi zdravo kri, prežene in unièi strupene snovi. Veèno bolehni Ijudje, takšni z lišaji, s škrofulozo in revmatiki naj èastijo èemaž kot zlato.}

^{Nobena rastlina na zemlji ni tako uèinkovita za èišèenje želodca, èrevesja in krvi. Mladi Ijudje bi se razcveteli kot vrtnice in se odprli kot smrekov storž na soncu!" Kunzle še navaja, da pozna družine, ki so prej "celo leto bolehale, obiskovale zdravnike, polni izpušèajev in lišajev, škrofulozni po celem telesu, bledi kot da bi že ležali v grobu in bi jih kure izbrskale; po daljšem uživanju tega odliènega Božjega daru so postali zdravi in sveži".}

^{NAÈINI UPORABE}

^{Kot zaèimba: Sveže èemaževe liste nasekljamo kot drobnjak ali peteršilj in jih potresemo na}

^{kruh, juhe, omake, solato in mesne jedi.}

^{Èemažev cvet: Z drobno narezanimi listi ali èebulicami narahlo napolnimo steklenico do vratu,}

^{prelijemo z 38 - 40 procentnim žitnim ali podobnim, doma narejenim žganjem in postavimo za 14 dni na sonce ali v bližino štedilnika. Na dan popijemo štiri}

^{krat po 10 - 15 kapljic z nekaj vode.}

^{Èemaževo vino: Vzamemo pest drobno narezanih listov, jih hitro prekuhamo v ca. 1/4 litra be}

^{lega vina, sladkamo po okusu z medom ali sirupom in pijemo èez dan poèasi po požirkih.}

^{NAVADNI GABEZ (symphytum officinale)}

^{Med Ijudstvom imenovan tudi: gabež, gavez, èrni koren, izvinek, kostni celivec, opašica, plušè, skornik, svaljnik, svenik - v anglešèini Comfrey. To zdravilno rastlino prištevamo k našim najboljšim in nepogrešljivim zelišèem, ki nam jih nudi narava. Raste na mokrih travnikih, na poljskih mejah, v vlažnih jarkih in ob vodah. Najdemo jo tudi ob plotovih in na odlagališèih odpadkov. Cvete celo poletje. Listi so raskavi in na koncu zelo konièasti. Veèletna korenina, zunaj temno rjava ali skoraj èrna, znotraj bela ali rumenkasta, je kot pest debela in, èe jo prerežemo, sluzasta, pravzaprav mazava in mastna. Korenina sega globoko v zemljo in zato je gabez težko iztrebiti. Korenine izkopljemo spomladi ali jeseni. Pomagati si moramo s konièasto lopato. Sveže zelišèe nabiramo pred in med cvetenjem. Ker imenujemo gabez tudi èrni koren, ga ne smemo zamenjevati s španskim gadnjakom (navadnim èrnim korenom), ki ga gojimo na vrtu in ga uporabljamo v kuhinji.}

^{Gabezova tinktura, ki si jo lahko pripravimo sami, skriva èudovito moè. Bolniki, ki so jih veè let brez uspeha zdravili z vsemogoèimi odliènimi sredstvi proti revmi in oteklim sklepom, dosežejo z gabezovo tinkturo hitro pomoè. Neka ženska, ki je svojo desno roko še komaj uporabljala (ramenski sklep je bil skoraj negibljiv in zdravnik je ugotovil hromost), si je vtirala dnevno v _}

^{sklep in roko gabezovo tinkturo. Iz dneva v dan je èutila, kako se je bolezen umikala. Danes je sklep normalno gibljiv in ženska lahko spet opravlja svoja gospodinjska opravila. Tudi gabezovi listi, poparjeni in kot topla kaša položeni na ohromele ude, pomagajo preko noèi, èe je vzrok bolezni preobremenftev, izvin, izpah ali kap. w}

^{Moževo teto je podrl motorist. V bolnico je prišla z zlomljenim kolkom. Z žebljem so ji kost pritrdili in jo po zdravljenju odpustili. Po enem letu bi morali odstraniti žebelj. Ker ni imela boleèin in je lahko normalno hodila, je opustila predvideno preiskavo. Videti je bilo, da je vse v najlepšem redu, dokler se niso nekega dne pojavile neznosne boleèine. Takrat so žebeij odstranili in ugotovili, da je zaèela gniti kost. Injekcije so sicer za kratek èas otopile boleèine, gnitja kosti pa niso ozdravile. V tem stanju je prišla k nam na obisk, pravi kupèek nesreèe. Brez pretiravanja lahko reèem: topli kašnati obkladki z gabezovo moko so ji pomagali èez noè. Že naslednji dan je ženska lahko ležala in sedela brez boleèin. Potem ko je v trgovinah z zelišèi dobila le drobno narezane gabezove korenine, jih je pametna teta posušila v peèici in jih zmlela v starem kavnem mlinèku v moko (tudi mlin za mak je primeren). Te kašnate obkladke (Recept gl. pod "Naèini uporabe"!) je polagala tako dolgo, dokler niso težave prenehale.}

^{Takšni kašnati obkladki pomagajo tudi pri oteklih èlenkih na rokah ali stopalih. Gabezovo moko lahko danes dobimo že v mnogih lekarnah. Še posebej bi rada opozorila na to, da ti kašasti obkladki iz gabezove moke lahko olajšajo težave celo pri ohromitvi zaradi prekinitve živcev v hrbtenjaèi. Topli kašasti obkladki pomagajo pri razjedah na goleni, pri revmatiènih zadebelitvah mišic, protinastih grèlcah, turih, boleèinah v tilniku, pri boleèih štrcljih po amputacijah in celo pri vnetju pokostnice.}

^{Iz korenin lahko pripravimo tudi èaj, ki ga uporabljamo notranje pri bronhialnem katarju, težavah prebavnega trakta, krvavenju iz želodca in vnetju rebrne mrene. Po požirkih spijemo dnevno dve do štiri}

^{skodelice èaja. Pri želodènih èirih je priporoèljivo piti èaj iz mešanice: 100 g gabeza, 50 g zdravilnega ~ " ognjièa in 50 g ptièje dresni (Pripravo gl. pod "Naèini uporabe"!). ? Še enkrat bom omenila gabezovo tinkturo. Obkladki z njo so pokazali najboljše rezultate pri zunanjih ln}

^{notranjih ranah, pri poškodbah vseh vrst, zmeèkaninah, podplutbah in prelomih kosti. ; ,}

^{Gabezovi listi niso samo za obkladke, temveè jih uporabljamo kot dodatek pri popolni kopeli pri revmatskih obolenjih, protinu, boleèinah v kosteh, motnjah v prekrvavitvl in poškodbah medvretenènih plošèic. Pri motnjah prekrvavitve v nogah, pri krènih žllah in pri naknadnem zdravljenju pri prelomih kosti uporabljamo sedeèe kopeli (v kopalni kadi). V nekaterih krajih namakajo gabezove liste v testo za omlete in jih peèejo. Tako lahko uživa vsa družina uèinkovite snovi te zdravilne rastline.}

^{NAÈINI UPORABE}

^{Priprava èaja iz korenin: dve èajni žlièki drobno narezanih korenin namoèimo preko noèi v 1/4}

^{litra hladne vode, zjutraj malo ogrejemo in precedimo. Pijemo po požirkih.}

^{Mešani èaj (pri želodènih èirih): zvrhano èajno žlièko mešanice zelišè prelijemo z 1/4 litra vrele vode in namakamo tri minute. Na dan spijemo po požirkih tri do štiri skodelice. Kašasti obkladki: dobro posušene korenine zmeljemo v moko in jo hitro zmešamo v kašo z zelo vroèo vodo in nekaj kapljicami jedilnega olja, namažemo na laneno krpo, polo}

^{žimo toplo na obolelo mesto in zavežemo.}

^{Obkladki z listi (sveži): sveže liste operemo, razvaljamo s kuhinjskim valjarjem na deski, položimo}

^{na obolelo mesto in obvežemo.}

^{Obkladki z listi (poparjeni): gabezove liste prelijemo z vrelo vodo in tople položimo na obolelo mesto.}

^{Dodatek za popolno kopel : 500 g svežih ali posušenih gabezovih listov namoèimo v ca. 5 li}

^{trov hladne vode. Naslednji dan segrejemo do vrenja in tekoèino dodamo vodi za kopel ( Glej pod "Popolne kopeli°, Splošni del!).}

^{Dodatek za sedeèo kopel: tako kot pri popolni, le da vzamemo samo 200 g listov.}

^{NAÈINI UPORABE (nadaljevanje gabez)}

^{Gabezova tinktura: gabezove korenine operemo in oèistimo s krtaèko, drobno narežemo in z}

^{njimi narahlo napolnimo steklenico do vratu. Prelijemo z žitnim ali podobnim sadnim žganjem in pustimo 14 dni na soncu ali v bližini štedilnika. Žganje mora prekrivati korenine.}

^{Gabezovo mazilo: vzamemo 4 do 6 korenin, odvisno od velikosti, operemo, drobno narežemo in}

^{jih na hitro opražimo v 250 g èiste èrevesne svinjske masti. Preko noèi naj stoji, naslednji dan vse ogrejemo, precedimo skozi krpo in iztisnemo. Z mazilom takoj napolnimo majhne èiste posode in postavimo v hladilnik. Gabezovo mazilo lahko uporabljamo namesto kašastega obkladka. Za zdravljenje ran pri èloveku in živali je mazilo nenadomestljivo!}

^{Gabezovo vino: drobno narežemo 2 do 5 svežih, opranih korenin in prelijemo z enim litrom belega vina. Stoji naj 5 - 6 tednov. Odlièno zdravilo pri pljuènih boleznih!}

^{VELIKA KOPRIVA (urtica dioica)}

^{Neki zdravnik je v radijskem predavanju opozoril, da sodi kopriva med najbolj zdravilne rastline, kar jih imamo. Èe bi èloveštvo to vedelo, bi pridelovali samo koprive. Na žalost ve to le malo Ijudi.}

^{Pri koprivi je zdravilno vse, zaèenši od korenin, preko stebla in listov do cvetov. Že v starih èasih je imela velik ugled. Albrecht Durer (1471 - 1528) je naslikal angela, ki leti s koprivo v roki k prestolu Vsemogoènega. Švicarski župnik Kunzle opozarja v svojih spisih, da bi bila kopriva že davno iztrebljena, èe ne bi bila pekoèa in s tem zavarovana. Insekti in živalstvo bi poskrbeli, da bi izginila.}

^{Poznala sem mater sedmih otrok, ki je bila po rojstvu zadnjega otroka polna ekcemov, zato sem ji svetovala, naj pije èaj iz kopriv. V kratkem èasu je izpušèaj izginil in z njim spremljajoèi glavobol. Ker prepreèuje kopriva tvorbo seènega in ledviènega peska in sem predvidevala pri zadnjem porodu poškodbo na ledvicah, sem ji svetovala ta èaj. Pri obolenju ledvic se pojavijo veèkrat moèni glavoboli. V zelo kratkem èasu so izginili izpušèaji in glavobol. Ker imajo ekcemi navadno vzrok v notranjosti, jih moramo zdraviti notranje z zelišèi, ki èistijo kri.}

^{Najboljša zdravilna rastlina za èišèenje in tvorbo krvi je kopriva. Ima tudi dober vpliv na delovanje trebušne slinavke, zato èaj iz koprive zniža sladkor v krvi. Prav tako zdravi obolenja in vnetja seènih poti in bolezensko zastajanje urina. Ker ureja obenem tudi izloèanje blata, je posebno primerna za spomladansko èišèenje telesa.}

^{Odkar vem, kakšno zdravilno moè ima kopriva, mi je prišlo v navado, da napravim vsako leto spomiadi z mladimi poganjki in tistimi v jeseni po košnji otave, štiritedensko kuro s pitjem èaja. Na tešèe spijem zjutraj pred zajtrkom eno skodelico in eno do dve skodelici èez dan, seveda po požirkih. Tudi èaj pred pijemo po požirkih, s tem poveèamo uèinkovitost. Po takšni kuri se poèutim nepopisno dobro nam vedno obèutek, da lahko naredim trikrat toliko kot ponavadi. V družini že veè let ne rabimo zdravil ama se poèutim razgibano in mladostno. Èaj tudi nima slabega okusa. Pijemo ga brez sladkorja. ;utljive osebe lahko za izboljšanje okusa dodajo kamilico ali meto. V Ijudski medicini priporoèajo èaj iz rive za veètedensko pitje pri trdovratnem obolenju jeter in žolèa, obolenju vranice, celo pri tumorju rranici, zasluzenosti želodca in dihalnih organov, pri krèih in èirih v želodcu in èirih na èrevesju ~bolenju pljuè. Zelišèe samo poparimo, da ohranimo dragocene uèinkovite snovi. Za prepreèevanje ~zni spijemo vsak dan eno skodelico èaja iz koprive in to celo leto. Pri virusnih obolenjih in pri èanju bakterij je odlièen pomoènik.}

^{V doloèeni starosti se zmanjša v èloveškem telesu kolièina železa. Pojavita se utrujenost in izèriost, èlovek se poèuti star in manj sposoben. V tem primeru lahko z najboljšim uspehom uporabimo žo koprivo, polno železa. Pomaga nam prebroditi najveèje težave. Po takšni kuri s koprivami se tele~ razmeroma hitro poèutimo bolje, energija in ustvarjalnost se vrneta in tudi zunanji videz je boljši.}

^{coè je prišla k meni iz Urfahra mlada ženska, ki je bila slabokrvna, bolna na želodcu in žolèu. Vse je spremljal še nenehen moèan glavobol. Svetovala sem ji èaj iz kopriv. Èez nekaj èasa sem jo sluèajno ~t sreèala. Presreèna mi je povedala, kako hitro so ji pomagale koprive. Vsa njena družina je zaèela ~rabljati to zdravilno rastlino.}

^{vodenlci pomaga kopriva z odvajanjem vode. S svojimi krvotvornimi uèinkovitimi snovmi pomaga slabokrvnosti, slabokrvnosti mladih deklet in drugih težkih obolenjih krvi. Skupaj z drugimi zdrarimi zelišèi jo uspešno uporabljamo pri zdravljenju levkemije (Glej poglavje "Levkemija", str. 94!). Èe iujemo za kakršnokoli alergijo (sem sodi tudi seneni nahod), moramo piti dalj èasa èaj iz kopriv.}

^{priva odvzema dovzetnost za prehlade in pomaga pri protinskih in revmatiènih obolenjih. Neka spa iz Eichstatta se je zaradi boleèega išijasa zdravila tri leta pri zdravniku. Po šestih popolnih privnih kopelih s po 200 g zelišèa so v pol leta izginile boleèine.}

^{~d nekaj leti sem spoznala 50-letno gospo, ki je morala nositi lasuljo zaradi redkih las. Zadnji ostanki ~ bi popolnoma odmrli. Svetovala sem ji, naj opere glavo najprej z izvleèkom iz sveže koprive, nato pa z izvleèkom iz koprivnih korenin. Ravnala se je po mojem nasvetu in iz tedna v teden se je videlo, kako si lasje opomogli in prièeli gosto rasti. Posebno blažilna je za vsake lase koprivna tinktura, ki si jo}

^{~ko napravimo iz korenin, ki jih izkopljemo spomladi ali v jeseni (GI. Naèini uporabe "Pranje glave" in oprivna tinktura"!). Sama si s to tinkturo vsak dan masiram kožo na glavi, nosim jo celo s seboj na ~tovanja in predavanja. Uspeh je oèiten, koža na glavi je brez prhljaja, lasje so rahli, gosti in elastièni, epim leskom.}

^{adi pri zoženju žil ("kadilska noga") je kopriva v veliko pomoè. Marsikateremu èloveku, ki boluje za rn, bi bila prihranjena amputacija noge, èe bi si noge pravoèasno kopal v kopeli iz koprivnih korenin ~lej "Naèini uporabe"!).}

^{~ak krè, ne glede na izvor, kaže na motnje v krvnem obtoku. V tem primeru priporoèamo umivanje in ~panje s koprivnim izvleèkom. To velja tudi v posebnih primerih zoženja koronarnih žil. Zgornji del tesa sklonimo èez kopalno kad in si umijemo okolico srca z mlaènim koprivnim poparkom, obenem pa rhlo rnasiramo.}

^{1-letna ženska iz Bavarske je trpela 28 let, imela je fistulo in zaradi tega nepopisne težave. Zdravnik rofesor je menil, da bi bila operacija lahko nevarna, ker je bila fistula na obrazu na podoènici. Leta 1978 ~ ženska poiskala zdravnika - zelišèarja, ki je pokazal mnogo razumevanja. Predpisal ji je surovo hrano, ~ravilno dihanje in psihokibernetiko. Stanje se je izboljšalo, a ozdravela ni. V marcu 1979 je nabrala prve ueže koprive in spila dnevno tri skodelice èaja, v katerega je dodala še za èajno žlièko švedske grenIce. Pisala mi je: "Toèno po 14 dneh se je moja fistula pozdravila in nisem imela veè boleèin. Tako je še anes" (28. 11. 1979).}

^{veseljem slišim vedno znova, koliko Ijudem je pomagala zdravilna moè koprive, ki so jo doživeli na stnem telesu. Tako mi je nedavno pisala ženska, ki je pila èaj in to vsak dan veè mesecev. Ne samo, da ~ kljub težkemu vsakodnevnemu delu izginila vsa utrujenost in izèrpanost, znebila se je tudi gnojnega urjega oèesa, ki ji je povzroèalo boleèine v stegnu, a ga zaradi obilice dela ni imela èasa posebej}

^{~kom pijemo po požirkih, s tem poveèamo uèinkovitost. Po takšni kuri se poèutim nepopisno dobro nam vedno obèutek, da lahko naredim trikrat toliko kot ponavadi. V družini že veè let ne rabimo zdravil ama se poèutim razgibano in mladostno. Èaj tudi nima slabega okusa. Pijemo ga brez sladkorja. :utljive osebe lahko za izboljšanje okusa dodajo kamilico ali meto. V Ijudski medicini priporoèajo èaj iz rive za veètedensko pitje pri trdovratnem obolenju jeter in žolèa, obolenju vranice, celo pri tumorju rranici, zasluzenosti želodca in dihalnih organov, pri krèih in èirih v želodcu in èirih na èrevesju ~bolenju pljuè. Zelišèe samo poparimo, da ohranimo dragocene uèinkovite snovi. Za prepreèevanje ~zni spijemo vsak dan eno skodelico èaja iz koprive in to celo leto. Pri virusnih obolenjih in pri èanju bakterij je odlièen pomoènik.}

^{9oloèeni starosti se zmanjša v èloveškem telesu kolièina železa. Pojavita se utrujenost in izèriost, èlovek se poèuti star in manj sposoben. V tem primeru lahko z najboljšim uspehom uporabimo žo koprivo, polno železa. Pomaga nam prebroditi najveèje težave. Po takšni kuri s koprivami se tele~ razmeroma hitro poèutimo bolje, energija in ustvarjalnost se vrneta in tudi zunanji videz je boljši.}

^{coè je prišla k meni iz Urfahra mlada ženska, ki je bila slabokrvna, bolna na želodcu in žolèu. Vse je spremljal še nenehen moèan glavobol. Svetovala sem ji èaj iz kopriv. Èez nekaj èasa sem jo sluèajno ~t sreèala. Presreèna mi je povedala, kako hitro so ji pomagale koprive. Vsa njena družina je zaèela ~rabljati to zdravilno rastlino.}

^{vodenici pomaga kopriva z odvajanjem vode. S svojimi krvotvornimi uèinkovitimi snovmi pomaga slabokrvnosti, slabokrvnosti mladih deklet in drugih težkih obolenjih krvi. Skupaj z drugimi zdraumi zelišèi jo uspešno uporabljamo pri zdravljenju levkemije (Glej poglavje "Levkemija", str. 94!). Èe lujemo za kakršnokoli alergijo (sem sodi tudi seneni nahod), moramo piti dalj èasa èaj iz kopriv.}

^{priva odvzema dovzetnost za prehlade in pomaga pri protinskih in revmatiènih obolenjih. Neka spa iz Eichstatta se je zaradi boleèega išijasa zdravila tri leta pri zdravniku. Po šestih popolnih privnih kopelih s po 200 g zelišèa so v pol leta izginile boleèine.}

^{~d nekaj leti sem spoznala 50-letno gospo, ki je morala nositi lasuljo zaradi redkih las. Zadnji ostanki > bi popolnoma odmrli. Svetovala sem ji, naj opere glavo najprej z izvleèkom iz sveže koprive, nato pa z izvleèkom iz koprivnih korenin. Ravnala se je po mojem nasvetu in iz tedna v teden se je videlo, kako si lasje opomogli in prièeli gosto rasti. Posebno blažilna je za vsake lase koprivna tinktura, ki si jo}

^{~ko napravimo iz korenin, ki jih izkopljemo spomladi ali v jeseni (GI. Naèini uporabe "Pranje glave" in oprivna tinktura"!). Sama si s to tinkturo vsak dan masiram kožo na glavi, nosim jo celo s seboj na ~tovanja in predavanja. Uspeh je oèiten, koža na glavi je brez prhljaja, lasje so rahli, gosti in elastièni, epim leskom.}

^{adi pri zoženju žil ("kadilska noga") je kopriva v veliko pomoè. Marsikateremu èloveku, ki boluje za rn, bi bila prihranjena amputacija noge, èe bi si noge pravoèasno kopal v kopeli iz koprivnih korenin ilej "Naèini uporabe"!).}

^{~ak krè, ne glede na izvor, kaže na motnje v krvnem obtoku. V tem primeru priporoèamo umivanje in ~panje s koprivnim izvleèkom. To velja tudi v posebnih primerih zoženja koronarnih žil. Zgornji del tesa sklonimo èez kopalno kad in si umijemo okolico srca z mlaènim koprivnim poparkom, obenem pa ~hlo masiramo.}

^{t-letna ženska iz Bavarske je trpela 28 let, imela je fistulo in zaradi tega nepopisne težave. Zdravnik rofesor je menil, da bi bila operacija lahko nevarna, ker je bila fistula na obrazu na podoènici. Leta 1978 ; ženska poiskala zdravnika - zelišèarja, ki je pokazal mnogo razumevanja. Predpisal ji je surovo hrano, dravilno dihanje in psihokibernetiko. Stanje se je izboljšalo, a ozdravela ni. V marcu 1979 je nabrala prve veže koprive in spila dnevno tri skodelice èaja, v katerega je dodala še za èajno žlièko švedske grenIce. Pisala mi je: "Toèno po 14 dneh se je moja fistula pozdravila in nisem imela veè boleèin. Tako je še anes" (28. 11. 1979).}

^{veseljem slišim vedno znova, koliko Ijudem je pomagala zdravilna moè koprive, ki so jo doživeli na ~tnem telesu. Tako mi je nedavno pisala ženska, ki je pila èaj in to vsak dan veè mesecev. Ne samo, da ~ kljub težkemu vsakodnevnemu delu izginila vsa utrujenost in izèrpanost, znebila se je tudi gnojnega urjega oèesa, ki ji je povzroèalo boleèine v stegnu, a ga zaradi obilice dela ni imela èasa posebej}

^{Od naših pradedov podedovana zdravilna zel je priljubljen dodatek èajem za èišèenje krvi in pomaga skupaj s svežimi vršièki koprive ozdraviti kroniène ekceme. Še posebej ga priporoèam pri nadležnem starostnem srbenju. Šibke in obèutljive osebe ga prenašajo zelo dobro kot sredstvo za želodec, deluje blago in pospešuje prebavo. Odpravlja zasluzenost želodca in tudi èrevesne motnje.}

^{Posebej bi še opozorila, da je izredno zdravilen pri nervozi, ki ima vzrok v prevelikem duševnem naporu. Skodelica èaja zveèer, pred spanjem, napravi èudež s svojim pomirjujoèim delovanjem. Švicarski župnik Kunzle priporoèa Ijudem, ki so preobremenjeni z duševnim delom, ta pomirjevalni èaj. Izboljšuje sposobnost pomnenja in prežene omotico. Pomešan z gomoljem zelene pomaga pri zrahljanih živcih kot tudi pri otožnosti. Odlièno uèinkuje celo pri zlatenici, pesku v urinu, revmatiènih in protinskih boleèinah v sklepih.}

^{Neki župnik mi je poroèal: "Luknje v mojem spominu so izginile, ko sem pil 14 dni vsak dan po dve skodelici èaja iz jetiènika in njivske preslice (zmešano v enakih delih). Med pridigo sem pozabljal važne besede. Bil sem negotov in nervozen. Zelišèa pa so mi neverjetno hitro pomagala."}

^{Prave èudeže je napravil jetiènik pri zastarelem, zasušenem bronhialnem katarju. Kot prsni èaj uporabljamo mešanico enakih delov pljuènika, listov lapuha, sulièastega trpotca in jetiènika, osladimo z malo medu ali pa poparimo zelišèa z vrelo vodo, v kateri smo raztopili kandisov sladkor.*}

^{Pri zlatenici, trdovratnem obolenJu jeter in vranice priporoèam naslednjo èajno mešanico: 50 g regratovih korenin, 25 g cvetov cikorije, 25 g dišeèe perle in 50 g jetiènika. Zelišèa dobro premešamo. Èez dan spijemo po požirkih dve skodelici nesladkanega èaja (na 1 /4 litra vode ena zvrhana èajna žlièka zelišè). Iz cvetoèe rastline lahko pripravimo tudi sok, ki ga priporoèam pri zdravljenJu kroniènih kožnih obolenj, predvsem pri ekcemih (Recept glej pod "Naèini uporabe"!). Od tega vzamemo 2 - 3 krat na dan po eno polno èajno žlièko.}

^{Jetiènik je hvaljen v starih knjigah o zelišèih tudi kot zelišèe za rane, zato ga priporoèam pri vnetih ranah in ranah, ki se slabo celijo, posebno v bližini goleni. Rane okopamo najprej v èajnem poparku; pozneje preko noèi rano pokrijemo z obkladkom, ki smo ga namoèili v sveže pripravljenem poparku in toplo zavijemo.}

^{Tisti, ki bolujejo za revmo in protinom, naj poskusijo z jetiènikovo tinkturo, ki si jo lahko sami pripravijo (Glej pod "Naèini uporabe°!). To tinkturo zunanje vtiramo, notranje pa popijemo trikrat na dan po 15 kapljic z nekaj vode ali s èajem.}

^{Pijte vsako leto nekaj èasa èaj iz sveže nabranega jetiènika! Ne zmanjšuje samo poapnenja žil, temveè vas varuje in daje vašemu telesu zaradi èišèenja krvi novo elastiènost. Zato moja prošnja: Vzemite si ta nasvet k srcu!}

^{NAÈINI UPORABE}

^{Priprava èaja: Zvrhana èajna žlièka na 1/4 litra vode, samo poparimo, kratek èas namakamo.}

^{Sveži sok: Sveže cvetje operemo in iztisnemo sok v gospodinjskem sokovniku - centrifugi. Napolnimo v majhne steklenice in shranimo v hladilniku.}

^{* Kandisov sladkor: kristalizirani, nerafinirani sladkor (op. prev.)}

¹⁸

^{NAÈINI UPORABE (zdravilni jetiènik nadatjevanje)}

^{Tinktura: Zvrhano prgišèe cvetoèega zelišèa drobno narežemo in damo za 14 dni v 1 liter 38 - 40 procentnega žitnega žganja. Postavimo na sonce ali v bližino štedilnika.}

^{Mešani èaj: Zvrhano èajno žlièko na 1/4 litra vode, samo poparimo, kratek èas namakamo.}

^{NAVADNA PLAHTICA (Alchemilla vulgaris)}

^{Nekatera Ijudska imena: božja plahtica, ebraèica, hlebec, Marijin plašèek, rosnik, plenièka, perje Sv. Valentina, hribska resa. Raste predvsem na gozdnih obronkih, obrobjih poti, na poboèjih in vlažnih travnikih, v višjih legah in v bližini gora. Rastlina ima polkrožne, sedem do devetkrpaste liste s trdim, ne preveè visokim steblom in neopazne rumeno zelene cvetove, ki jih vidimo od aprila do junija, vèasih tudi pozneje. V nekaterih krajih iz plahtice spletajo vence za Vnebovzetje in z njimi okrasijo glavo našega Odrešenika. Listi plahtice ležijo veèkrat plosko na tleh in zjutraj se sveti kot biser kapljica rose v sredini. V višinah nad tisoè metrov najdemo st ebrno plahtico, ki uspeva tako na apnenèastih tleh kot tudi na zelo starih kameninah. Od obeh zelišè nabiramo celo rastlino v èasu cvetenja, pozneje tudi samo liste in vse posušimo na podstrešju. Iz nemškega imena (Frauenhilf = ženska pomoè) spoznamo, da je rastlina visoko cenjena kot zelišèe za ženske. Od èasov kršèanstva je posveèena Devici Mariji.}

^{Ne samo, da vpliva blagodejno pri motnjah pri menstruaciji, belem toku, težavah v trebuhu in težavah v meni, ampak tudi pomaga}

^{skupaj z rmanom urejati menstruacijo v puberteti. V primerih, ko se menstruacija kljub zdravniški pomoèi ne pojavi, uredi to èaj iz plahtice in rmana v enakih delih. Plahtica krèi tkivo in hitro zdravi, dobro odvaja vodo in krepi srce. Uporabljamo jo pri vroèini zaradi ran, gnojnih ranah in zanemarjenih èirih. Prav posebej jo priporoèamo po puljenju zob. Po nekaj izpiranjih se zapre rana že v enem dnevu. Odpravi slabost mišic in udov in pomaga pri slabokrvnosti.}

^{Pri poškodbah ob porodu, pri oslabelosti trebuha pri ženskah, ki imajo težke porode ali pri nagnjenosti k splavu za utrditev plodu in ojaèanje materniènih vezi je plahtica v veliko pomoè. Od tretjega meseca noseènosti naprej bi morale ženske piti èaj iz plahtice. Je splošno zdravilno sredstvo pri vseh ženskih boleznih in pomaga skupaj s plešcem celo pri zdrku maternice in dimeljski kili. Pri zadnjih dveh primerih pijemo po požirkih dnevno štiri skodelice èaja iz plahtice, ki ga po možnosti pripravimo iz sveže natrganih zelišè. Poleg tega še masiramo prizadeta mesta s tinkturo iz plešca (Glej pri "Plešec" pod "Naèini uporabe", str. 23!), pri zdrku maternice zaènemo z vtiranjem od nožnice navzgor na zunanji strani . Tukaj dodatno uporabljamo še sedeèe kopeli z rmanom (100 g zelišè za eno kopel; skupaj na teden tri kopeli, ker prvo kopel lahko pogreto še dvakrat uporabimo).}

^{Naši predniki so uporabljali rastlino kot zelišèe za zdravljenje ran, zunanje in notranje, pri epilepsiji in proti žlvènim zlomom. Citat iz zelo stare knjige o zelišèih: "Èe je nek èlovek zlomljen, naj bo star ali mlad, naj vzame dve pesti rosice in jo da vreti v merico vode toliko èasa kot kuha jajce v trdo in od tega pije." V današnjem Ijudskem zdravilstvu zavzema ta rastlina pomembno mesto. Posebno jo povzdiguje župnik}

¹⁹

^{Kunzle: ~ "Dve tretjini vseh operacij na ženskih organih bi bilo nepotrebnih, èe bi pravoèasno in dalj èasa uporabljale to zdravilno rastlino; ker zdravi vsa vnetja v trebuhu, vroèino, prisad, gnojenje, èire in zlome. Vsaka porodnica bi morala piti veliko tega èaja 8 - 10 dni, potem bi imel še marsikateri otrok svojo mater in prizadeti vdovec svojo ženo, èe bi pravilno cenili ta Božji dar. Za zunanjo rabo plahtico zmeèkamo in s polaganjem zdravi rane, pike, vreze. Otroci, ki imajo kljub dobri hrani slabotne mišice, postanejo krepki, èe redno pijejo ta èaj."}

^{Plahtica, ki raste v višjih legah, se med Ijudmi imenuje srebrna plahtica, ker se listi na spodnji strani srebrno lesketajo. Srebrna plahtica je posebej uporabna pri odpravi debelosti. Dve do tri skodelice èaja dnevno imajo zelo dober uèinek. Odpravlja tudi nespeènost; sladkorni bolniki naj bi jo pogosto pili. Tudi slabotni otroci se hitro okrepijo, èe dodajamo vodi za kopanje navadno plahtico ali še bolje srebrno plahtico. Za eno kopel vzamemo ca. 200 g zelišè (Glej Splošni del pod "Popolne kopeli"!).}

^{Skupaj s plešcem pomaga plahtica, kot je opisano v poglavju "Plešec", pri sušenju mišic (atrofiji) in težkih, neozdravljivih mišiènih obolenjih. Tudi pri multipli sklerozi uporabljamo to rastlino.}

^{Iz Gradišèanskega so mi sporoèili, da je uporaba plahtice, pitje èaja in umivanje okrog srca, v kratker èasu precej pomagalo Ijudem, ki bolujejo za poškodbo srène mišice.}

^{Tako je naš Stvarnik v SVOJI milosti pustil rasti za vsako bolezen zdravilno rožico; NJEMU se za t ne moremo dovolj zahvaliti!}

^{NAÈINI UPORABE}

^{Priprava èaja: Zvrhana èajna žlièka zelišè na 1/4 litra vode, samo poparimo, kratek èas namakamo.}

^{Zelišèni obkladek: Ustrezno kolièino svežih zelišè na hitro operemo, zmeèkamo z valjarjem na}

^{leseni deski in položimo na doloèeno mesto.}

^{Dodatek za kopel: Za popolno kopel vzamemo 200 g posušenega ali nekaj prgišè svežega zelišèa, namakamo preko noèi v vedru hladne vode, naslednji dan pogrejemo in prilijemo tekoèino k vodi za kopanje (GI. tudi Splošni del pod "Popolne kopeli"!).}

^{ZLATA ROZGA (Solidago virga - aurea)}

^{To zdravilno rastlino najdemo na obronkih gozdov, na robu vodnih jarkov, na poboèjih in gozdnir posekah. Grmièasto, z zlatorumenimi zvezdastimi cvetovi porašèeno steblo je visoko do ca. 80 cm Cvetje nabiramo od julija do oktobra. Uporabljamo ga pri obolenju èrevesja in krvavenju iz èrevesa Predvsem hvalijo zlato rozgo kot odlièno zdravilno sredstvo pri obolenjih ledvic.}

^{Cvetje in listje delujejo hladilno in ker rastlina odvaja vodo, jo priporoèajo pri trdovratnih obolenjih mehurja in ledvic. Veliki švicarski zdravnik - zelišèar, župnik Kunzle pripoveduje v svojih zapisih o nekem moškem, starem okrog 45 let, ki je težko zbolel na ledvicah, stanje je bilo vedno slabše. Konèno so mu morali odstraniti eno ledvico. Tudi druga ledvica je bila ognojena in ni mogla veè pravilno delovati. Mož je zaèel kuro z zlato rozgo. Zmešal je enake dele zlate rozge, lakote in rumene mrtve koprive, si pripravil iz tega èaj in spil tri do štiri skodelice dnevno po požirkih, nakar so njegove težave popolnoma izginile; kot je rekel, v 14 dnevih.}

^{Zlata rozga deluje ugodno skupaj z lakoto in belo ali rumeno mrtvo koprivo celo pri sfrknjenih ledvicah in pri prikljuèitvi na umetno ledvico. V vseh treh primerih sem s takim zelišènim zdravljenjem dosegla uspeh. Neki 52-letni moški, ki so ga zdravniki odpisali že pred leti z neozdravljivo skrèeno ledvico in je}

²⁰

^{bil predèasno upokojen, je prišel sopeè in ves prepoten po stopnicah k meni v prvo nadstropje in se brez sape sesedel na stol. V pièlem tednu, ko je popil dnevno tri skodelice èaja iz navedene mešanice, se je že poèutil mnogo bolje. Uporabljal je vsa zelišèa sveža iz narave. Že po treh tednih so težave minile.}

^{Vsi duševni obèutki èloveka se odražajo na ledvicah. Zato so po duševnem šoku zaradi nenadne smrti drage bližnje osebe ali sicer kakšne druge nesreèe ledvice najbolj prizadete. Zlata rozga se je izkazala kot zdravilna rastlina, ki najboljše vpliva na èustveno življenje èloveka. Zato je nujno, da pri razoèaranjih in drugih duševnih obremenitvah pijemo èaj iz zlate rozge.}

^{Angel zdravilnih zelišè stoji tik ob zlati rozgi. Kot roko, ki boža in uravnava, èutimo pomirjujoè vpliv te rastline pri težkih èustvenih pretresih. Že pogled na zlato rozgo v naravi deluje na nas pomirjujoèe. Hvaležni moramo biti, da imamo v svoji bližini rastlino, ki nam prinese tolažbo.}

^{NAÈIN UPORABE}

^{Priprava èaja: Zvrhano èajno žlièko zlate rozge poparimo z 1/4 litra vode in namakamo kratek èas. - Od navedene èajne mešanice vzamemo prav tako zvrhano èajno žlièko}

^{in pripravimo tako kot je napisano zgoraj.}

^{PLESEC (Capsella bursa - pastoris)}

^{Raste povsod na poteh, travnikih, ledinah, jarkih, poboèjih in vrtovih. Nanj gledajo Ijudje kot na nadležen plevel, vendar je to dragocena zdravilna rastlina. Komaj streserrio zemljo na kup - posebej pri zidanju hiše - že vzklije plešec skoraj preko noèi.}

^{Med Ijudmi je poznan tudi kot bobulica, divja repica, kašica, kobulica, lušèec, mesec, plevelka, rižnica, srèenica, taška, železna trava, žilc, itd. Nepravilno nazobèani listi tvorijo rozeto - podobno kot pri regratu. Steblo je visoko do 40 cm. Èas cvetenja: od marca do novembra. Drobni, umazano beli cvetovi tvorijo socvetje, ki se razpotegne v dolge plodne grozde; na tankih pecljih visijo potem majhni srèasti lušèki, ki imajo usnjen otip. Posebej jih imajo rade kokoši. Takoj, ko se zaène topiti sneg in veè ne zmrzuje, že najdemo sveži in zeleni plešec.}

^{Èaj iz plešca, dve do tri skodelice dnevno, pomaga z velikim uspehom pri vseh vrstah krvavitev, kot je n. pr. krvavitev iz nosu, želodca, èrevesja in pri nerednih krvavitvah iz maternice. Poparek iz plešca deluje osupljivo pri ranah, ki ne nehajo krvaveti.}

^{Pri moènlh menstrualnih krvavitvah pijemo osem do deset dni pred menstruacijo po dve skodelici èaja vsak dan, na vsako skodelico po eno zvrhano èajno žlièko plešca. Ta èaj ureja tudi menstruacijo v pubertetni dobi. Med meno naj bi vsaka ženska pila štiri tedne po dve skodelici èaja dnevno, tri tedne nato preneha s pitjem in ciklus znova ponovi.}

²¹

^{Pri krvaveèih hemoroidih delamo majhne èrevesne vlive, sedežne kopeli ali pa se umijemo s topli poparkom plešca. Matere, ki dobijo pri dojenju otekle prsi, naj nad paro v situ zmehèajo sveži plešec in : toplega položijo na prsi. Pri krvavenju iz ledvic priporoèam dnevno dve skodelici èaja iz mešanic plešca in njivske preslice v enakih delih.}

^{Naš plešec je - podobno kot omela - zdravilna zel za uravnavanje krvnega obtoka, enako ga pripc roèamo pri nizkem krvnem pritisku kot tudi pri visokem. V nasprotju z omelo, ki jo namakamo v mrzli voc preko noèi, ta èaj pripravimo kot poparek. Pijemo dve skodelici dnevno tako dolgo, da se krvni obto normalizira. Prav tako dobro zdravilno moè kot omela ima plešec pri krvavitvi iz maternice. Tudi v ter primeru pijemo èaj le nekaj èasa.}

^{Pri vseh zunanjih mišiènih obolenjih je ta dragocena zdravilna rastlina posebno važen pomoènik. Zani mivo je, da o tem ne najdemo skoraj nièesar v sodobnih knjigah o zdravilnih rastlinah. Pred leti mi ji podaril star gospod zelo lepo, staro knjigo o zdravilnih rastlinah z enkratnimi bakrorezi in risbami Ampak kakor se dogaja, èe je dan zapolnjen od zgodnjega jutra do poznega veèera, sem knjigo lahkc prelistala le enkrat samkrat. Nekega dne sem se nenadoma zbudila okrog polnoèi: zdelo se mi je, kot da me je nekdo rahlo stresel za ramena. Prišlo mi je na misel: "Sedaj imaš knjigo o zdravilnih rastlinah že po leta, pa se še enkrat nisi vanjo poglobila!" Èisto zbujena sem vstala in se s knjigo udobno usedla v dnevn sobi. Odprla sem jo in takoj sem opazila naslednje vrstice: "Èe niè veè ne pomaga pri sušenju udov in mišic, potem vzemi naslednje: drobno narezan plešec prelij z žitnim žganjem, postavi na sonce ali k štedilniku za deset dni, s tem masiraj veèkrat na dan, za notranjo uporabo štiri skodelice èaja iz plahtice." Kot da sem hotela brati le to, sem zaprla knjigo, jo odložila na njeno staro mesto, legla v posteljo in zaspala. Èez nekaj dni me je nekdo poklical z Dunaja: "Mi lahko pomagate? Stara sem 52 let, po poklicu bolniška sestra, že dve leti invalidsko upokojena. Zaradi sušenja mišic sem povsem nemoèna!" Priporoèila sem ji zgoraj navedeni recept in po treh tednih, ko me je obiskala v Grieskirchnu, zdrava, sem izvedela, da je bila tisto noè, ko sem se tako nenadoma prebudila, na Božji poti k Materi Božji v San Damiano v Italiji. Na povratku jo je napotil k meni eden od potnikov v avtobusu, ko je videl, kako je nemoèna. Kmalu zatem si je toliko opomogla, da je spet lahko opravljala svoj poklic bolniške sestre.}

^{Drugi klic, tokrat iz Steyra, Zgornja Avstrija: "Stara sem 62 let. Zaradi oslabelosti mišice zapiralke mi je v lanskem letu izpadlo èrevo in bila sem operirana. Letos jeseni se je zadeva ponovila; imam neprenehoma bo~eèine podnevi in ponoèi od popka do obeh kolkov, kot bi me kdo žagal z žago. Zdravniki v bolnici so odklonili drugo operacijo, ker bi bila brezuspešna." Takoj sem pomislila na od Boga danega plešca, svetovala sem ji, naj pije dnevno štiri skodelice èaja iz plahtice, da utrdi notranje mišice. Zunaj pa naj boleèi del masira s tinkturo iz plešca, od katere naj da tudi še trikrat po 10 kapljic v èaj iz plahtice. Za premostitev èasa desetih dni, ki so potrebni za pripravo tinkture, sem ji svetovala obkladke iz švedskih zelišè. Brezmejno je bilo moje preseneèenje, ko mi je ženska èez nekaj èasa sporoèila, da so vse težave minile. Èrevo je zdrknilo nazaj na svoje mesto, mišica zapiralka deluje normalno in boleèine so popustile že po dveh dneh terapije. Ker sem bila pri telefonskem razgovoru preseneèena in brez besed, je prišla ženska èez dva dni sama k meni, da bi osebno izrazila svoje veselje. Èlovek lahko samo reèe: "Kako pomagajo rastline iz Božje lekarne! Kdo dela take èudeže? To je edino in samo Božja milost!"}

^{Neka ženska iz Spodnje Avstrije iz bližine Karlsteina piše: "Po nekem predavanju sem Vas vprašala za nasvet v zvezi z dimeljsko kilo. Bila je ca. deset cm dolga, tri do štiri cm visoka in široka. Preden sem zaèela s plešcem, sem polagala obkladke iz švedskih zelišè. Potem sem zaèela mazati mesto s tinkturo iz plešca in spila dnevno po štiri skodelice èaja iz plahtice. To sem delala šest tednov. Kot kmetica nisem mogla poèivati - bil je èas žetve, zato sem nosila hlaèe s steznikom. Po dvanajstih dneh terapije ni bilo veè videti kile, le boleèine so še ostale. Po dveh mesecih so izginile tudi te. Dimeljsko kilo sem lahko pozdravila brez operacije.}

^{"Umrli primarij dr. Erich Rohling, bivši vodja biološkega sanatorija v Mittenwaldu pri Garmischu/Zg. Bavarska, me je nekoè obiskal in prebral to pismo, ki je nanj napravilo velik vtis. Menil je, da je bila do sedaj ozdravitev dimeljske kile z zdravniškega vidika mogoèa le z operacijo.}

^{Notranja uporaba - štiri skodelice èaja iz plahtice in zunanja uporaba tinkture iz plešca za masažo, pomaga tudi pri zdrku maternice. (Vtiranje zaènemo pri nožnici in nadaljujemo preko trebuha.) Posebej poudarjam, da mora biti ta tinktura pripravljena iz svežega zelišèa. Pri tako težkih mišiènih obolenjih pomagajo hitro in zagotovo samo sveža zelišèa!}

²²

^{NAÈINI UPORABE (PLEŠ`EC)}

^{Priprava èaja: Zvrhana èajna žlièka na 1/4 litra vode, poparimo, kratko namakamo.}

^{Sedeèe kopeli: Glej Splošni del pod "Sedeèe kopeli"!}

^{Obkladek iz zelišè, zmehèanih v pari: Zvrhano prgišèe plešca, po možnosti svežega, damo v ce}

^{dilo in ga držimo nad vodno paro. Zmehèano zel damo med krpo in položimo na obolelo mesto.}

^{Tinktura iz plešca: Sveže zelišèe, liste, steblo skupaj s cvetovi in srèastimi lušèki drobno narežemo, rahlo napolnimo do vratu v steklenico, èez to nalijemo 38 - 40 procentno žitno ali sadno žganje (zelišèe mora biti pokrito), pustimo 14 dni na soncu ali}

^{na toplem kraju.}

^{REPUH (Petasites ofificinalis)}

^{Repuh raste na bregovih rek in potokov, v jarkih in na obronkih gozdov. Sodi v družino rumenega lapuha, le da je precej veèji. Listi dosežejo velikost klobuka, so rahlo nazobèani in na spodnji strani pokriti s sivim puhom. Umazano beli do svetlo roza košarasti cvetovi so tesno ob zgornjem delu stebla.}

^{Korenine nabiramo pred cvetenjem. Èislane so bile v èasih, ko je razsajala kuga, ker so zbijale vroèino. Èaj povzroèa potenje, zato ga uporabljamo pri vroèini, težkem dihanju, protinu in padavici. Dnevno spijemo po požirkih eno do dve skodelici èaja.}

^{Velike, sveže liste ne polagamo samo na zvine, izpahe in od hoje ranjena stopala, temveè tudi na vse vrste prisadov, zloèestih èirov in pekoèih ran.}

^{NAÈINI UPORABE}

^{Priprava èaja: Poravnano èajno žlièko repuhovih korenin namoèimo v 1/4 litra vode èez noè,}

^{zjutraj pogrejemo in precedimo.}

^{Obloge: Sveže, oprane liste zmeèkamo in položimo na obolelo mesto. Dnevno veèkrat ponovimo.}

²³

^{LAPUH (Tussilago farfara)}

^{Spomladi, ko še niso ozeleneli travniki in poboèja, ko naše oko komaj zaznava obotavljajoèe brstenje leskovih maèic, pokaže lapuh svoje rumene cvetove,}

^{Na vlažnih tleh, golih poboèjih, v gramoznicah in na pešèenih plazovih najdemo cele blazine lapuhovih cvetov. Cveti že dolgo prej, preden poženejo listi. Tu najdejo prvo hrano èebele in insekti. Uspeva samo na ilovnatih tleh, zato je njegova rast znak za glinasta tla. To so pnri cvetovi, ki jih lahko nabiramo za zimsko zalogo. Sprošèajo sluz in odpravljajo vnetja, zato jih zelo uspešno uporabljamo pri zdravljenju bronhitisa, katarja v grlu in žrelu, bronhialne astme in vnetju prsne mrene, kakor tudi pri zaèetku pljuène tuberkuloze. Pri dolgotrajnem kašlju in muèni hripavosti veèkrat dnevno pijemo vroè lapuhov èaj z medom.}

^{Pozneje, v maju, ko zrastejo še zgoraj zeleni, spodaj pa srebrno beli, klobuèevini podobni listi, jih uporabljamo zaradi velike kolièine C vitamina za jušno zelenjavo in spomladansko solato. Ker imajo listi veè uèinkovitih snovi kot cvetovi, jih nabiramo tudi za èaj, uporabIjamo jih skupaj s cvetovi.}

^{Od zdravnikov - zefišèarjev v starih èasih do župnika Kneippa hvalijo lapuh prav vsi. Oprani sveži listi, zmeèkani v kašo in položeni na prsi, pomagajo pri vsaki težki pljuèni bolezni, pri šenu in pri poškodbah tkiva, ki imajo modro-rdeèe otekline in celo pri vnetju sluznika. Uèinki teh kašnatih obkladkov so presenetljivi. Obkladke z moènim poparkom iz lapuhovih listov uporabljamo pri škrofuloznih èirih. Pri kroniènem bronhitisu naj bolnik pri napadih in dušenju pri dihanju vdihava pare lapuha tako iz cvetov kot listov in to veèkrat dnevno. V kratkem èasu se bo stanje izboljšafo. Otekla stopala kopajte veèkrat na dan v poparku iz lapuhovih listov.}

^{Sirup, ki ga napravimo iz lapuhovih listov, se odlièno obnese pri dolgotrajnih pljuènih boleznih in bronhialnem katarju. V glinasti lonec ali stekleno posodo dajemo izmenièno plast listov in surovega sladkorja, pustimo, da se tesno sesede in dopolnjujemo toliko èasa, da je posoda polna. Dobro zavežemo z dvoplastnim pergamentom ali celofanom in odnesemo v luknjo, ki smo jo skopali na vrtu. Preko posode položimo desko in vse zasujemo z zemljo. Enakomerna toplota povzroèi proces vrenja. Po osmih tednih posodo izkopljemo iz zemlje in zavremo dobfjeni sirup še enkrat do dvakrat. Ohlajen sirup polnimo v majhne steklenice z dolgim vratom. Ta sirup nas dobro varuje pozimi in v èasu gripe. Uživamo ga po èajnih žlièkah.}

^{Pri astmi in dalj èasa trajajoèih poškodbah bronhijev in poškodbah zaradi kajenja, nam spomladi dobro služi sveže stisnjen sok iz lapuhovih listov in to dve do tri èajne žlièke dnevno, pomešan v mesni juhi ali toplem mleku.}

^{Pri vnetju ven lahko pripravimo mazilo iz svežih, raztoièenih fistov in sveže smetane, namažemo ga na vneta mesta in s krpo narahlo povežemo. Sveže stisnjen sok iz lapuhovih listov pomaga pri boleèinah v ušesu, èe ga nakapljamo v uho.}

^{ÈAJ PROTI KAŠ`LJU}

^{Èe hoèete èaj, ki zrahlja in izloèi sluz, potem zmešajte lapuhovo listje in cvetje, cvetove velikega luènika, pljuènika, fiste sulièastega trpotca, vse v enakih delih. Od te zelišène mešanice vzamemo dve èajni žlièki in poparimo z 1/4 litra vode. Osladimo z medom in po požirkih spijemo tri skodelice dnevno.}

²⁴

^{Iz vsega tega vidimo, kako visoko so nekoè cenili šentjanževko. Èaj iz šentjanževke pijemo pri poškodbah živcev in težavah z živci vseh vrst, pri udarninah in èe se prevzdignemo. Je pa tudi odlièno zdravilo proti driski.}

^{Tudi nevralgijo trigeminusa lahko premagamo s šentjanževko, èe spijemo dnevno dve do iri skodelice èaja in zunanje dalj èasa masiramo prizadeta mesta s šentjanževim oljem. - Kot "arnika za živce" oznaèujemo tinkturo iz šentjanževke, katero lahko napravimo sami in jo uspešno uporabljamo pri trdovratnih živènih boleznih, vnetjih živcev, nevrozah, nespeènosti in oslabelosti živcev. To tinkturo uporabljamo zunanje za masažo, notranje pa jo jemljemo enkrat na dan 10 - 15 kapljic z jedilno žlico vode.}

^{S šentjanževko dosežemo ozdravitev pri govornih motnjah, nemirnem spanju, histeriènih napadih, hoji v spanju, pa tudi pri moèenju v posteljo in depresijah. Moje izkušnje kažejo, da pri vseh teh boleznih poleg notranje uporabe šentjanževega èaja uèinkovito pomagajo tudi sedeèe kopeli s šentjanževko (GI. Naèini uporabe!). Kopamo se tedensko, ta kopel naj bo še združena s šestimi zapovrstjo opravljenimi nožnimi kopelmi. Ta kura je priporoèljiva pri vseh živènih bolezenskih stanjih.}

^{V razvojni dobi naj bi pile mlade deklice dnevno dve skodelici èaja iz šentjanževke in to dalj èasa; spodbuja razvoj ženskih organov in pomaga odstraniti nerednosti pri meseèni periodi.}

^{Zelo slavljeno naravno zdravilo je šentjanževo olje. V nobenem gospodinjstvu ne bi smelo manjkati. Zelo lahko ga pripravimo sami (Glej naèini uporabe!). Svojo zdravilno moè obdrži dve leti in ga ne uporabljamo uspešno samo pri odprtih ranah, svežih poškodbah, podplutbah, oteklih žlezah in kot sredstvo za negovanje kože pri hrapavi koži na obrazu, ampak tudi kot uspešno sredstvo za masiranje pri boleèinah v hrbtu, lumbagu, išijasu in revmatizmu. Uporabimo lahko tudi laneno olje, da imamo doma pri roki pravo sredstvo, èe se opeèemo ali poparimo. To olje pomaga tudi pri opeklinah od sonèenja.}

^{Dojenèki, ki imajo boleèine v trebuhu, se pomirijo takoj, ko jim premažemo trebušèek s šentjanževim oljem. Poznam neko kmetico, ki pozdravi vse poškodbe pri Ijudeh in tudi pri domaèih živalih s šentjanževim oljem. Kmet si je nekoè težko poškodoval roko, ko je segel v delujoèi stroj. Obloge s šentjanževim oljem so kmalu odgnale vse boleèine in rane so se brez komplikacij zacelile. - Drugi kmet je s šentjanževim oljem uspešno pozdravil težko zunanjo poškodbo na nogi svojega konja.}

^{Pri osemletni deklici je zdravnik odkril v trebuhu oteklino na limfnih žlezah. Vedno, kadar je vplival hlad na otroka, z zunanje ali notranje strani, jo je bolel trebuh, nazadnje že vsak dan, posebno zjutraj. Mati je prebrala v knjigi, da pri oteklih žlezah uspešno pomaga šentjanževo olje. Pri boleèinah ga je vmasirala v otrokov trebuh. Že po kratkem èasu so boleèine izginile.}

^{NAÈINI UPORABE}

^{Prlprava èaja: Zvrhana èajna žlièka na 1/4 litra vode, samo poparimo in namakamo kratek èas.}

^{Šentjanževo olje: V soncu nabrane cvetove rahlo napolnimo v steklenico do vratu in prelijemo z dobrim olivnim oljem. Olje mora cvetove prekrivati. Dobro zaprto steklenico}

^{postavimo za nekaj tednov na sonce ali v bližino peèi. Olje se obarva rdeèe. Precedimo ga skozi krpo, ostanek še stisnemo in olje shranimo v temnih steklenicah. - Pri ranah od opeklin lahko namesto olivnega olja vzamemo laneno olje.}

^{Tinktur~ iz šentjanževke: V liter žganja stresemo prgišèe cvetja, ki smo ga natrgali v sonènem dnevu. Steklenico pustimo stati tri tedne na soncu ali na toplem kraju.}

^{Sedeèe kopeli: Eno vedro šentjanževke (s`eb!o, listi in cvetovi) namakamo èez noè v mrzli vodi. Pred kopanjem segrejemo do vretja in dodamo v vodo za kopanje. Èas kopanja 20 minut (GI. Splošni del pod "Sedeèe kopeli"!).}

^{Iz vsega tega vidimo, kako visoko so nekoè cenili šentjanževko. Èaj iz šentjanževke pijemo pri poškodbah živcev in težavah z živci vseh vrst, pri udarninah in èe se prevzdignemo. Je pa tudi odlièno zdravilo proti driski.}

^{Tudi nevralgijo trigeminusa lahko premagamo s šentjanževko, èe spijemo dnevno dve do iri skodelice èaja in zunanje dalj èasa masiramo prizadeta mesta s šentjanževim oljem. - Kot "arnika za živce" oznaèujemo tinkturo iz šentjanževke, katero lahko napravimo sami in jo uspešno uporabljamo pri trdovratnih živènih boleznih, vnetjih živcev, nevrozah, nespeènosti in oslabelosti živcev. To tinkturo uporabljamo zunanje za masažo, notranje pa jo jemljemo enkrat na dan 10 - 15 kapljic z jedilno žlico vode.}

^{S šentjanževko dosežemo ozdravitev pri govornih motnjah, nemirnem spanju, histeriènih napadih, hoji v spanju, pa tudi pri moèenju v posteljo in depresijah. Moje izkušnje kažejo, da pri vseh teh boleznih poleg notranje uporabe šentjanževega èaja uèinkovito pomagajo tudi sedeèe kopeli s šentjanževko (GI. Naèini uporabe!). Kopamo se tedensko, ta kopel naj bo še združena s šestimi zapovrstjo opravljenimi nožnimi kopelmi. Ta kura je priporoèljiva pri vseh živènih bolezenskih stanjih.}

^{V razvojni dobi naj bi pile mlade deklice dnevno dve skodelici èaja iz šentjanževke in to dalj èasa; spodbuja razvoj ženskih organov in pomaga odstraniti nerednosti pri meseèni periodi.}

^{Zelo slavljeno naravno zdravilo je šentjanževo olje. V nobenem gospodinjstvu ne bi smelo manjkati. Zelo lahko ga pripravimo sami (Glej naèini uporabe!). Svojo zdravilno moè obdrži dve leti in ga ne uporabljamo uspešno samo pri odprtih ranah, svežih poškodbah, podplutbah, oteklih žlezah in kot sredstvo za negovanje kože pri hrapavi koži na obrazu, ampak tudi kot uspešno sredstvo za masiranje pri boleèinah v hrbtu, lumbagu, išijasu in revmatizmu. Uporabimo lahko tudi laneno olje, da imamo doma pri roki pravo sredstvo, èe se opeèemo ali poparimo. To olje pomaga tudi pri opeklinah od sonèenja.}

^{Dojenèki, ki imajo boleèine v trebuhu, se pomirijo takoj, ko jim premažemo trebušèek s šentjanževim oljem. Poznam neko kmetico, ki pozdravi vse poškodbe pri Ijudeh in tudi pri domaèih živalih s šentjanževim oljem. Kmet si je nekoè težko poškodoval roko, ko je segel v defujoèi stroj. Obloge s šentjanževim oljem so kmalu odgnale vse boleèine in rane so se brez komplikacij zacelile. - Drugi kmet je s šentjanževim oljem uspešno pozdravil težko zunanjo poškodbo na nogi svojega konja.}

^{Pri osemletni deklici je zdravnik odkril v trebuhu oteklino na limfnih žlezah. Vedno, kadar je vplival hlad na otroka, z zunanje ali notranje strani, jo je bolel trebuh, nazadnje že vsak dan, posebno zjutraj. Mati je prebrala v knjigi, da pri oteklih žlezah uspešno pomaga šentjanževo olje. Pri boleèinah ga je vmasirala v otrokov trebuh. Že po kratkem èasu so boleèine izginile.}

^{NAÈINI UPORABE}

^{Priprava èaja: Zvrhana èajna žlièka na 1/4 litra vode, samo poparimo in namakamo kratek èas.}

^{ŠentJanževo olje: V soncu nabrane cvetove rahlo napolnimo v steklenico do vratu in prelijemo z dobrim olivnim oljem. Olje mora cvetove prekrivati. Dobro zaprto steklenico postavimo za nekaj tednov na sonce ali v btižino peèi. Olje se obarva rdeèe. Pre}

^{cedimo ga skozi krpo, ostanek še stisnemo in olje shranimo v temnih steklenicah. - Pri ranah od opeklin lahko namesto olivnega olja vzamemo laneno olje.}

^{Tinktur~ iz šentjanževke: V liter žganja stresemo prgišèe cvetja, ki smo ga natrgali v sonènem dnevu. Steklenico pustimo stati tri tedne na soncu ali na toplem kraju.}

^{Sedeèe kopeli: Eno vedro šentjanževke (s'.eb!o, listi in cvetovi) namakamo èez noè v mrzli vodi. Pred kopanjem segrejemo do vretja in dodamo v vodo za kopanje. Èas kopanja 20 minut (GI. Splošni del pod "Sedeèe kopeli"!).}

[Home]