|
ZDRAVILNA ZELIŠČA iz Božje lekarne
KIJASTI LISICČAK (Lycopodium clavatum)
Kijasti lisičjak ima med Ijudmi različna imena: dremavec, lisičje, lisičjek, lisičji rep, omeličje, Marijini povojčki, navadni lisičjak, parkelj, povojčki, repec itd. Mahu podobna, zimzelena rastlina je razpredena po gozdnih tleh z ena do dva metra dolgimi viticami, ki imajo tanke koreninice. Iz vitic rastejo sedem do deset centimetrov dolga, na otip zelo mehka vejnata stebelca, ki so podobna resju, le da imajo mehkejše in gostejše liste. Štiriletna rastlina razvije poleti rumene lati, ki vsebujejo cvetni prah, imenovan lisičjakova moka. To moko uporabljajo homeopati za čiščenje ran na koži. Kijasti lisičjak je rastlina, ki vsebuje radij. Zaradi njegovih razsežnih, vrvi podobnih vitic in rumenega cvetnega prahu lati ga lahko ločimo od ostalih vrst mahov. Raste samo nad nadmorsko višino 600 metrov na severni strani visokih gozdov in na gozdnih obronkih . Na poseki dreves (golosek) rastlina porumeni in končno izgine, ker pod direktno sončno svetlobo izgubi življenjsko moč.
. V Avstriji in Nemčiji je kijasti lisičjak zaščitena rastlina. Zato Vam svetujem, da ga za svoje potrebe kupujete v lekarnah in trgovinah z zelišči. Veletrgovina nabavlja lisičjak iz severnih dežel, tako da je kvaliteta zagotovljena.
Botnikom, ki so zboleli za protinom in revmo, toplo priporočamo čaj iz lisičjaka, tudi če so se že pokazale spremembe na sklepih. Prav tako je priporočljiv pri kroničnem zaprtju in hemoroidih. Vendar pa morajo osebe, ki so podvržene driski, uporabljati čaj zelo previdno, ker lahko dobijo črevesne krče. Lisičjaka ne smemo nikoli kuhati ampak samo popariti z vrelo vodo. Čaj je uporaben tudi pri vseh obolenjih sečnih in spolnih organov, bolečinah in otrdlinah v modih, pri tvorbi ledvičnega peska in ledvičnih kolikah. Nepogrešljiv je pri vnetju jeter, pri bolezenskl divji rasti veznega tkiva jeter, celo če imajo ta obolenja že zločesti karakter. Okrevajočim pomaga hitro do polne moči.
Soprog moje znanke, starejše gospe, je trpel več let zaradi težkega dihanja ponoči, zdravili so ga za srčno astmo. Bilo mu je vedno slabše in nekega dne je zopet poiskal zdravnika. "Če ne boste takoj prenehali delati, boste čez osem dni mrtvi človek!" Zdravnik ga je napotil v bolnišnico v Grieskirchen. Žena mi je povedala, da ima otrdela jetra (cirozo jeter) v zadnjem stadiju. S cirozo jeter je tesno povezano težko dihanje ponoči. Čez nekaj časa so moža, obsojenega na smrt, poslali domov. Na moj nasvet je žena nabavila lisičjak, ki je hitro pomagal. Ali nimate tudi vi občutka čudeža, če vam povem, da se je mož že po prvi skodelici čaja iz lisičjaka znebil težav s težkim dihanjem ponoči, ki ga je mučilo več let?
'Če imate v svojem krogu znancev koga, ki ima cirozo jeter, četudi kaže, da je brezupna, opogumite ga in opozorite na lisičjak, ki vsebuje radij in je v naravnem zdravilstvu tako pomemben. Z lisičjakom lahko ponovno podarimo življenje celo Ijudem, ki imajo zločesta obolenja jeter.
Med poučnim gozdnim sprehodom v Gornji Avstriji, na katerem sem bila z majhno skupino, sem opozorila svojega spremljevalca, botanika dr. Bruna Weinmeistra, na zdravilno moč lisičjaka pri cirozi jeter in raku na jetrih. On pa mi je povedal naslednjo zgodbo: Kot mlad študent je odšel s prijatelji na planine. Na poti do koče je našel med rušjem vejico lisičjaka, ki si jo je prešerno ovil okrog kiobuka. V koči je enega od prijateljev zgrabil boleči krč v stopalu in to tako močno, da mu je zvilo nogo v kolenu. Niso mu mogli pomagati. Lastnik koče je prinesel žganje, masirali so ga, a vse brez uspeha. Mlademu Weinmeistru je nekaj reklo, da je vzel vejico lisičjaka s klobuka in z njo ovil skrčeno nogo od spodaj navzgor. V trenutku se je noga obrnila v pravilno lego. Seveda je pomislil, da gre le za slučaj. Krč bi mogoče popustil tudi brez lisičjaka. Na poti domov je nabral prgišče lisičjaka za svojo gospodinjo, ki so jo večkrat mučili krči v mečih. Takoj po uporabi lisičjaka se je gospodinja znebila krčev. Čez leta se je o tem dogodku dr. Weinmeister pogovarjal z zdravnikom specialistom. Od njega je izvedel, da je lisičjak rastlina, ki vsebuje radij. Do danes je bilo veliko Ijudi, ki so imeli krče v stopatih in mečih, pozdravljenih z blazinami, napolnjenimi z lisičjakom.
Neko znanko so poslali v bolnico, ker ni mogla več urinirati. Nadlaket je bil že močno otečen. Ko je zapustila bolnico, je bila taka kot prej. Na srečo sem imela doma lisičjak, ker je moja 86-letna tašča trpela zaradi krčev v mečih. Moja domneva, da bi bil pri znanki lahko krč v mehurju, se je potrdila, ko sem ji položila vrečko s posušenim lisičjakom v bližino mehurja in je po dveh minutah lahko normalno urinirala. To vrečko s posušenim lisičjakom je nosila še nekaj dni v bližini mehurja. Nabrana voda v nadlaktu se je polagoma izgubila.
Sama sem dolga leta trpela zaradi visokega krvnega pritiska. Največkrat ta izvira iz premočnega delovanja ledvic. Preko noči sem si položila vrečko z lisičjakom v bližino ledvic. Naslednji dan je moj krvni pritisk padel od 200 na 165. Od takrat dajem od časa do časa vrečko z lisičjakom v bližino ledvic.
Pri krčih v mečih damo lisičjak v ruto in s tem obvežemo meča. Lahko pa si pripravimo tudi nožne kopeli, pri krčih v mehurju pa sedeče kopeli (GI. Splošni del pod "Sedeče kopeli", str. 8!).
Po vojnih poškodbah in poškodbah zaradi nezgod večkrat ostanejo brazgotine, ki povzročajo krče. Vojni invalid je imel na hrbtu tako veliko brazgotino, da si lahko položil vanjo roko. Ta brazgotina mu je povzročala vedno znova boleče krče, posledica je bilo potenje po celem telesu. Bolečine so se širile do vrha glave. Prav z lisičjakovimi blazinami in kopelmi sem odrešila moža tridesetletnih muk.
Lisičjakova moka, ki je v nekaterih apotekah dosegljiva kot lisičjakove spore, pomaga pri preležaninah, tako da se rane zaprejo v najkrajšem času. Na drobno jo razpršimo in previdno posipljemo na odprta mesta. Največkrat nastopi že po prvi uporabi opazno olajšanje. (Več uspehov pri zdravljenju z lisičjakom je opisanih v knjigi "Maria Treben in njeni uspehi pri zdravljenju", ki je izšla pri založbi W. Ennsthaler, A-4400 Steyr, Zgornja Avstrija.)
Če je človek tako globoko povezan z zdravilnimi rastlinami kot jaz in dosega uspehe, ki spominjajo že na čudeže, mora vendarle pomisliti, da nam vse to polaga Stvarnik pred noge. Na žalost se mnogi Ijudje brezobzirno spotaknejo ob to in ne čutijo vsemogočnosti nebes.
NAČINI UPORABE
Priprava čaja: Poravnano čajno žličko lisičjaka prelijemo z 1/4 litra vrele vode, namakamo
kratek čas. Po požirkih spijemo samo eno skodelico dnevno in sicer zjutraj na tešče, pol ure pred zajtrkom. Pri cirozi jeter in zločestih obolenjih jeter spijemo
dve skodelici dnevno.
Blazina s kijastim lisičjakom: S posušenim lisičjakom (vzamemo, glede na velikost mesta s krči, 100 g, 200 g ali 300 g) napolnimo blazino in jo položimo preko noči na mesto s krči. Ta blazina zadrži učinkovitost do enega leta.
Sedeča kopel: Glej "Splošni del", stran 8!
ČEMAZ (Allium ursinum)
Vsaka pomlad prinese novo upanje na sonce in toploto, zopet smo veseli in polni življenjske moči, veselimo se prvega zelenja in žvrgolenja ptic in občutimo vse to kot dobrotniško darilo našega Stvarnika. Zaradi te sveže, zelene lepote, naj bi začeli spomladansko kuro, s katero se očistimo in znebimo škodljivih snovi. To nam prinese zdravilno osvežitev, ki je na gre zanemariti.
Med prve znanilce pomladi spada čemaž, ki ima med Ijudmi tudi imena kot so čremož, kačji lek, štrkavec, gozdni česen. Sveže zeleni, suličasti, svetli, listom šmarnice podobni listi rastejo iz podolgovate čebulice, ki je obdana z belimi prozornimi kožicami. Gladek, svetlo zelen pecelj z belo cvetno kroglo je do 30 cm visok. Čemaž raste le na bogatih, humoznih vlažnih travnikih, senčnih in vlažnih lokah, pod grmovjem, v listnatih in gorskih gozdovih.
Preden rastlino zagledamo, zavohamo močan vonj po česnu. Ta vonj mu je prinesel tudi ime "gozdni česen" in zanesljivo izključuje zamenjavo
z listi šmarnice ali s strupenim jesenskim podleskom. Zgodaj spomladi so številne gozdne loke pokrite s svežimi zelenimi listi čemaža. Vzklijejo v aprilu in maju, včasih celo prej. Cvetje se pokaže šele maja in junija. V njem dremajo mnoge zdravilne moči in pripoveduje se, da ga iščejo tudi medvedi, ko se prebudijo iz zimskega spanja, da si očistijo želodec, črevo in kri. Čemaž ima v glavnem lastnosti česna, le da je mnogo bolj zdravilen. Zato je posebej primeren za očiščevalno kuro spomladi in pomaga pri izboljšanju kroničnih kožnih bolezni.
Ker izgubijo listi v posušenem stanju nekaj svoje zdravilne moči, uporabljamo pri spomladanski očiščevalni kuri sveže liste. Drobno jih narežemo in namažemo na kruh z maslom, drobno sesekljane uporabimo kot začimbo (nekuhane) v juhi, na krompirju, cmokih in drugih jedeh, pri katerih sicer izboljšujemo okus s peteršiljem. Liste lahko pripravimo tudi kot solato ali špinačo. Ker ima v večjih količinah oster okus, ga pri uporabi v obliki špinače pomešamo z listi koprive.
Mlade liste nabiramo v aprilu in maju, torej pred cvetenjem, čebulice pozno poleti in v jeseni. Čemaževe čebulice uporabljamo kot česen. Na želodcu občutljivi naj drobno narezane liste in čebulice polijejo s toplim mlekom, pustijo stati dve do tri ure in tekočino popijejo po požirkih.
Da imamo pri hiši zdravilno moč čemaža tudi preko leta, si pripravimo čemažev cvet (GI. "Načini uporabe"!). Dnevno popijemo 10 - 20 kapljic cveta z nekoliko vode. Te kapljice pripomorejo k odličnemu spominu, preprečujejo poapnitev žil in odpravljajo mnoge druge nevšečnosti.
Čemaž zelo dobro vpliva na želodec in črevesje. Zelo je primeren pri akutnih in kroničnih driskah, tudi če so povezane s tvorbo plinov in kolikami, kakor tudi pri zaprtju, če je vzrok za to notranji krč ali zaspanost črevesja. Gliste, celo navadne gliste, lahko odpravimo, če uživamo čemaž. Z izboljšanjerr: črevesne aktivnosti izginejo tudi tiste težave, ki se rade pojavijo pri starejših Ijudeh ali velikih jedc:h zaradi neaktivnega ali prepolnega črevesja. Ublažijo se tudi težave, ki jih lahko povzroči želodec; to so motnje srca, nespečnost, pa tudi težave, ki nastopijo zaradi poapnenja žil ali visokega krvnega pritiska, kot so omotica, pritisk v glavi in tesnobe, popustijo. Visok pritisk se počasi zniža. Čemaževo vino (GI. Načini uporabe!) je čudovito zdravilo za vse stare Ijudi pri stalni zasluzenostl v prsih in s tem povezanimi težavami pri dihanju. Celo pri zastaranem kašlju se sluz odlušči in težave pri dihanju prenehajo. Tudi pri pljučni jetiki in vodenici, za katerima boleha veliko starejših Ijudi, toplo priporočam to zdravilo. Sveže pripravljeni listi očistijo tudi ledvice in mehur in pospešujejo izločanje seča. Rane, kl se slabo celijo, namažemo s svežim čemaževim sokom. Celo vnetje koronarnih žil se izboljša.
Čemaža ne cenimo dovolj kot sredstva za čiščenje krvi, ki se najbolje obnese pri kronično nečistf kožl. Švicarski župnik Kunzle, ki zdravi s pomočjo zdravilnih rastlin, to rastlino še posebej hvali: 'Čemaž očisti celo telo, izžene škodljive, trdovratne snovi, napravi zdravo kri, prežene in uniči strupene snovi. Večno bolehni Ijudje, takšni z lišaji, s škrofulozo in revmatiki naj častijo čemaž kot zlato.
Nobena rastlina na zemlji ni tako učinkovita za čiščenje želodca, črevesja in krvi. Mladi Ijudje bi se razcveteli kot vrtnice in se odprli kot smrekov storž na soncu!" Kunzle še navaja, da pozna družine, ki so prej "celo leto bolehale, obiskovale zdravnike, polni izpuščajev in lišajev, škrofulozni po celem telesu, bledi kot da bi že ležali v grobu in bi jih kure izbrskale; po daljšem uživanju tega odličnega Božjega daru so postali zdravi in sveži".
NAČINI UPORABE
Kot začimba: Sveže čemaževe liste nasekljamo kot drobnjak ali peteršilj in jih potresemo na
kruh, juhe, omake, solato in mesne jedi.
Čemažev cvet: Z drobno narezanimi listi ali čebulicami narahlo napolnimo steklenico do vratu,
prelijemo z 38 - 40 procentnim žitnim ali podobnim, doma narejenim žganjem in postavimo za 14 dni na sonce ali v bližino štedilnika. Na dan popijemo štiri
krat po 10 - 15 kapljic z nekaj vode.
Čemaževo vino: Vzamemo pest drobno narezanih listov, jih hitro prekuhamo v ca. 1/4 litra be
lega vina, sladkamo po okusu z medom ali sirupom in pijemo čez dan počasi po požirkih.
NAVADNI GABEZ (symphytum officinale)
Med Ijudstvom imenovan tudi: gabež, gavez, črni koren, izvinek, kostni celivec, opašica, plušč, skornik, svaljnik, svenik - v angleščini Comfrey. To zdravilno rastlino prištevamo k našim najboljšim in nepogrešljivim zeliščem, ki nam jih nudi narava. Raste na mokrih travnikih, na poljskih mejah, v vlažnih jarkih in ob vodah. Najdemo jo tudi ob plotovih in na odlagališčih odpadkov. Cvete celo poletje. Listi so raskavi in na koncu zelo koničasti. Večletna korenina, zunaj temno rjava ali skoraj črna, znotraj bela ali rumenkasta, je kot pest debela in, če jo prerežemo, sluzasta, pravzaprav mazava in mastna. Korenina sega globoko v zemljo in zato je gabez težko iztrebiti. Korenine izkopljemo spomladi ali jeseni. Pomagati si moramo s koničasto lopato. Sveže zelišče nabiramo pred in med cvetenjem. Ker imenujemo gabez tudi črni koren, ga ne smemo zamenjevati s španskim gadnjakom (navadnim črnim korenom), ki ga gojimo na vrtu in ga uporabljamo v kuhinji.
Gabezova tinktura, ki si jo lahko pripravimo sami, skriva čudovito moč. Bolniki, ki so jih več let brez uspeha zdravili z vsemogočimi odličnimi sredstvi proti revmi in oteklim sklepom, dosežejo z gabezovo tinkturo hitro pomoč. Neka ženska, ki je svojo desno roko še komaj uporabljala (ramenski sklep je bil skoraj negibljiv in zdravnik je ugotovil hromost), si je vtirala dnevno v _
sklep in roko gabezovo tinkturo. Iz dneva v dan je čutila, kako se je bolezen umikala. Danes je sklep normalno gibljiv in ženska lahko spet opravlja svoja gospodinjska opravila. Tudi gabezovi listi, poparjeni in kot topla kaša položeni na ohromele ude, pomagajo preko noči, če je vzrok bolezni preobremenftev, izvin, izpah ali kap. w
Moževo teto je podrl motorist. V bolnico je prišla z zlomljenim kolkom. Z žebljem so ji kost pritrdili in jo po zdravljenju odpustili. Po enem letu bi morali odstraniti žebelj. Ker ni imela bolečin in je lahko normalno hodila, je opustila predvideno preiskavo. Videti je bilo, da je vse v najlepšem redu, dokler se niso nekega dne pojavile neznosne bolečine. Takrat so žebeij odstranili in ugotovili, da je začela gniti kost. Injekcije so sicer za kratek čas otopile bolečine, gnitja kosti pa niso ozdravile. V tem stanju je prišla k nam na obisk, pravi kupček nesreče. Brez pretiravanja lahko rečem: topli kašnati obkladki z gabezovo moko so ji pomagali čez noč. Že naslednji dan je ženska lahko ležala in sedela brez bolečin. Potem ko je v trgovinah z zelišči dobila le drobno narezane gabezove korenine, jih je pametna teta posušila v pečici in jih zmlela v starem kavnem mlinčku v moko (tudi mlin za mak je primeren). Te kašnate obkladke (Recept gl. pod "Načini uporabe"!) je polagala tako dolgo, dokler niso težave prenehale.
Takšni kašnati obkladki pomagajo tudi pri oteklih členkih na rokah ali stopalih. Gabezovo moko lahko danes dobimo že v mnogih lekarnah. Še posebej bi rada opozorila na to, da ti kašasti obkladki iz gabezove moke lahko olajšajo težave celo pri ohromitvi zaradi prekinitve živcev v hrbtenjači. Topli kašasti obkladki pomagajo pri razjedah na goleni, pri revmatičnih zadebelitvah mišic, protinastih grčlcah, turih, bolečinah v tilniku, pri bolečih štrcljih po amputacijah in celo pri vnetju pokostnice.
Iz korenin lahko pripravimo tudi čaj, ki ga uporabljamo notranje pri bronhialnem katarju, težavah prebavnega trakta, krvavenju iz želodca in vnetju rebrne mrene. Po požirkih spijemo dnevno dve do štiri
skodelice čaja. Pri želodčnih čirih je priporočljivo piti čaj iz mešanice: 100 g gabeza, 50 g zdravilnega ~ " ognjiča in 50 g ptičje dresni (Pripravo gl. pod "Načini uporabe"!). ? Še enkrat bom omenila gabezovo tinkturo. Obkladki z njo so pokazali najboljše rezultate pri zunanjih ln
notranjih ranah, pri poškodbah vseh vrst, zmečkaninah, podplutbah in prelomih kosti. ; ,
Gabezovi listi niso samo za obkladke, temveč jih uporabljamo kot dodatek pri popolni kopeli pri revmatskih obolenjih, protinu, bolečinah v kosteh, motnjah v prekrvavitvl in poškodbah medvretenčnih ploščic. Pri motnjah prekrvavitve v nogah, pri krčnih žllah in pri naknadnem zdravljenju pri prelomih kosti uporabljamo sedeče kopeli (v kopalni kadi). V nekaterih krajih namakajo gabezove liste v testo za omlete in jih pečejo. Tako lahko uživa vsa družina učinkovite snovi te zdravilne rastline.
NAČINI UPORABE
Priprava čaja iz korenin: dve čajni žlički drobno narezanih korenin namočimo preko noči v 1/4
litra hladne vode, zjutraj malo ogrejemo in precedimo. Pijemo po požirkih.
Mešani čaj (pri želodčnih čirih): zvrhano čajno žličko mešanice zelišč prelijemo z 1/4 litra vrele vode in namakamo tri minute. Na dan spijemo po požirkih tri do štiri skodelice. Kašasti obkladki: dobro posušene korenine zmeljemo v moko in jo hitro zmešamo v kašo z zelo vročo vodo in nekaj kapljicami jedilnega olja, namažemo na laneno krpo, polo
žimo toplo na obolelo mesto in zavežemo.
Obkladki z listi (sveži): sveže liste operemo, razvaljamo s kuhinjskim valjarjem na deski, položimo
na obolelo mesto in obvežemo.
Obkladki z listi (poparjeni): gabezove liste prelijemo z vrelo vodo in tople položimo na obolelo mesto.
Dodatek za popolno kopel : 500 g svežih ali posušenih gabezovih listov namočimo v ca. 5 li
trov hladne vode. Naslednji dan segrejemo do vrenja in tekočino dodamo vodi za kopel ( Glej pod "Popolne kopeli°, Splošni del!).
Dodatek za sedečo kopel: tako kot pri popolni, le da vzamemo samo 200 g listov.
NAČINI UPORABE (nadaljevanje gabez)
Gabezova tinktura: gabezove korenine operemo in očistimo s krtačko, drobno narežemo in z
njimi narahlo napolnimo steklenico do vratu. Prelijemo z žitnim ali podobnim sadnim žganjem in pustimo 14 dni na soncu ali v bližini štedilnika. Žganje mora prekrivati korenine.
Gabezovo mazilo: vzamemo 4 do 6 korenin, odvisno od velikosti, operemo, drobno narežemo in
jih na hitro opražimo v 250 g čiste črevesne svinjske masti. Preko noči naj stoji, naslednji dan vse ogrejemo, precedimo skozi krpo in iztisnemo. Z mazilom takoj napolnimo majhne čiste posode in postavimo v hladilnik. Gabezovo mazilo lahko uporabljamo namesto kašastega obkladka. Za zdravljenje ran pri človeku in živali je mazilo nenadomestljivo!
Gabezovo vino: drobno narežemo 2 do 5 svežih, opranih korenin in prelijemo z enim litrom belega vina. Stoji naj 5 - 6 tednov. Odlično zdravilo pri pljučnih boleznih!
VELIKA KOPRIVA (urtica dioica)
Neki zdravnik je v radijskem predavanju opozoril, da sodi kopriva med najbolj zdravilne rastline, kar jih imamo. Če bi človeštvo to vedelo, bi pridelovali samo koprive. Na žalost ve to le malo Ijudi.
Pri koprivi je zdravilno vse, začenši od korenin, preko stebla in listov do cvetov. Že v starih časih je imela velik ugled. Albrecht Durer (1471 - 1528) je naslikal angela, ki leti s koprivo v roki k prestolu Vsemogočnega. Švicarski župnik Kunzle opozarja v svojih spisih, da bi bila kopriva že davno iztrebljena, če ne bi bila pekoča in s tem zavarovana. Insekti in živalstvo bi poskrbeli, da bi izginila.
Poznala sem mater sedmih otrok, ki je bila po rojstvu zadnjega otroka polna ekcemov, zato sem ji svetovala, naj pije čaj iz kopriv. V kratkem času je izpuščaj izginil in z njim spremljajoči glavobol. Ker preprečuje kopriva tvorbo sečnega in ledvičnega peska in sem predvidevala pri zadnjem porodu poškodbo na ledvicah, sem ji svetovala ta čaj. Pri obolenju ledvic se pojavijo večkrat močni glavoboli. V zelo kratkem času so izginili izpuščaji in glavobol. Ker imajo ekcemi navadno vzrok v notranjosti, jih moramo zdraviti notranje z zelišči, ki čistijo kri.
Najboljša zdravilna rastlina za čiščenje in tvorbo krvi je kopriva. Ima tudi dober vpliv na delovanje trebušne slinavke, zato čaj iz koprive zniža sladkor v krvi. Prav tako zdravi obolenja in vnetja sečnih poti in bolezensko zastajanje urina. Ker ureja obenem tudi izločanje blata, je posebno primerna za spomladansko čiščenje telesa.
Odkar vem, kakšno zdravilno moč ima kopriva, mi je prišlo v navado, da napravim vsako leto spomiadi z mladimi poganjki in tistimi v jeseni po košnji otave, štiritedensko kuro s pitjem čaja. Na tešče spijem zjutraj pred zajtrkom eno skodelico in eno do dve skodelici čez dan, seveda po požirkih. Tudi čaj pred pijemo po požirkih, s tem povečamo učinkovitost. Po takšni kuri se počutim nepopisno dobro nam vedno občutek, da lahko naredim trikrat toliko kot ponavadi. V družini že več let ne rabimo zdravil ama se počutim razgibano in mladostno. Čaj tudi nima slabega okusa. Pijemo ga brez sladkorja. ;utljive osebe lahko za izboljšanje okusa dodajo kamilico ali meto. V Ijudski medicini priporočajo čaj iz rive za večtedensko pitje pri trdovratnem obolenju jeter in žolča, obolenju vranice, celo pri tumorju rranici, zasluzenosti želodca in dihalnih organov, pri krčih in čirih v želodcu in čirih na črevesju ~bolenju pljuč. Zelišče samo poparimo, da ohranimo dragocene učinkovite snovi. Za preprečevanje ~zni spijemo vsak dan eno skodelico čaja iz koprive in to celo leto. Pri virusnih obolenjih in pri čanju bakterij je odličen pomočnik.
V določeni starosti se zmanjša v človeškem telesu količina železa. Pojavita se utrujenost in izčriost, človek se počuti star in manj sposoben. V tem primeru lahko z najboljšim uspehom uporabimo žo koprivo, polno železa. Pomaga nam prebroditi največje težave. Po takšni kuri s koprivami se tele~ razmeroma hitro počutimo bolje, energija in ustvarjalnost se vrneta in tudi zunanji videz je boljši.
coč je prišla k meni iz Urfahra mlada ženska, ki je bila slabokrvna, bolna na želodcu in žolču. Vse je spremljal še nenehen močan glavobol. Svetovala sem ji čaj iz kopriv. Čez nekaj časa sem jo slučajno ~t srečala. Presrečna mi je povedala, kako hitro so ji pomagale koprive. Vsa njena družina je začela ~rabljati to zdravilno rastlino.
vodenlci pomaga kopriva z odvajanjem vode. S svojimi krvotvornimi učinkovitimi snovmi pomaga slabokrvnosti, slabokrvnosti mladih deklet in drugih težkih obolenjih krvi. Skupaj z drugimi zdrarimi zelišči jo uspešno uporabljamo pri zdravljenju levkemije (Glej poglavje "Levkemija", str. 94!). Če iujemo za kakršnokoli alergijo (sem sodi tudi seneni nahod), moramo piti dalj časa čaj iz kopriv.
priva odvzema dovzetnost za prehlade in pomaga pri protinskih in revmatičnih obolenjih. Neka spa iz Eichstatta se je zaradi bolečega išijasa zdravila tri leta pri zdravniku. Po šestih popolnih privnih kopelih s po 200 g zelišča so v pol leta izginile bolečine.
~d nekaj leti sem spoznala 50-letno gospo, ki je morala nositi lasuljo zaradi redkih las. Zadnji ostanki ~ bi popolnoma odmrli. Svetovala sem ji, naj opere glavo najprej z izvlečkom iz sveže koprive, nato pa z izvlečkom iz koprivnih korenin. Ravnala se je po mojem nasvetu in iz tedna v teden se je videlo, kako si lasje opomogli in pričeli gosto rasti. Posebno blažilna je za vsake lase koprivna tinktura, ki si jo
~ko napravimo iz korenin, ki jih izkopljemo spomladi ali v jeseni (GI. Načini uporabe "Pranje glave" in oprivna tinktura"!). Sama si s to tinkturo vsak dan masiram kožo na glavi, nosim jo celo s seboj na ~tovanja in predavanja. Uspeh je očiten, koža na glavi je brez prhljaja, lasje so rahli, gosti in elastični, epim leskom.
adi pri zoženju žil ("kadilska noga") je kopriva v veliko pomoč. Marsikateremu človeku, ki boluje za rn, bi bila prihranjena amputacija noge, če bi si noge pravočasno kopal v kopeli iz koprivnih korenin ~lej "Načini uporabe"!).
~ak krč, ne glede na izvor, kaže na motnje v krvnem obtoku. V tem primeru priporočamo umivanje in ~panje s koprivnim izvlečkom. To velja tudi v posebnih primerih zoženja koronarnih žil. Zgornji del tesa sklonimo čez kopalno kad in si umijemo okolico srca z mlačnim koprivnim poparkom, obenem pa rhlo rnasiramo.
1-letna ženska iz Bavarske je trpela 28 let, imela je fistulo in zaradi tega nepopisne težave. Zdravnik rofesor je menil, da bi bila operacija lahko nevarna, ker je bila fistula na obrazu na podočnici. Leta 1978 ~ ženska poiskala zdravnika - zeliščarja, ki je pokazal mnogo razumevanja. Predpisal ji je surovo hrano, ~ravilno dihanje in psihokibernetiko. Stanje se je izboljšalo, a ozdravela ni. V marcu 1979 je nabrala prve ueže koprive in spila dnevno tri skodelice čaja, v katerega je dodala še za čajno žličko švedske grenIce. Pisala mi je: "Točno po 14 dneh se je moja fistula pozdravila in nisem imela več bolečin. Tako je še anes" (28. 11. 1979).
veseljem slišim vedno znova, koliko Ijudem je pomagala zdravilna moč koprive, ki so jo doživeli na stnem telesu. Tako mi je nedavno pisala ženska, ki je pila čaj in to vsak dan več mesecev. Ne samo, da ~ kljub težkemu vsakodnevnemu delu izginila vsa utrujenost in izčrpanost, znebila se je tudi gnojnega urjega očesa, ki ji je povzročalo bolečine v stegnu, a ga zaradi obilice dela ni imela časa posebej
~kom pijemo po požirkih, s tem povečamo učinkovitost. Po takšni kuri se počutim nepopisno dobro nam vedno občutek, da lahko naredim trikrat toliko kot ponavadi. V družini že več let ne rabimo zdravil ama se počutim razgibano in mladostno. Čaj tudi nima slabega okusa. Pijemo ga brez sladkorja. :utljive osebe lahko za izboljšanje okusa dodajo kamilico ali meto. V Ijudski medicini priporočajo čaj iz rive za večtedensko pitje pri trdovratnem obolenju jeter in žolča, obolenju vranice, celo pri tumorju rranici, zasluzenosti želodca in dihalnih organov, pri krčih in čirih v želodcu in čirih na črevesju ~bolenju pljuč. Zelišče samo poparimo, da ohranimo dragocene učinkovite snovi. Za preprečevanje ~zni spijemo vsak dan eno skodelico čaja iz koprive in to celo leto. Pri virusnih obolenjih in pri čanju bakterij je odličen pomočnik.
9oločeni starosti se zmanjša v človeškem telesu količina železa. Pojavita se utrujenost in izčriost, človek se počuti star in manj sposoben. V tem primeru lahko z najboljšim uspehom uporabimo žo koprivo, polno železa. Pomaga nam prebroditi največje težave. Po takšni kuri s koprivami se tele~ razmeroma hitro počutimo bolje, energija in ustvarjalnost se vrneta in tudi zunanji videz je boljši.
coč je prišla k meni iz Urfahra mlada ženska, ki je bila slabokrvna, bolna na želodcu in žolču. Vse je spremljal še nenehen močan glavobol. Svetovala sem ji čaj iz kopriv. Čez nekaj časa sem jo slučajno ~t srečala. Presrečna mi je povedala, kako hitro so ji pomagale koprive. Vsa njena družina je začela ~rabljati to zdravilno rastlino.
vodenici pomaga kopriva z odvajanjem vode. S svojimi krvotvornimi učinkovitimi snovmi pomaga slabokrvnosti, slabokrvnosti mladih deklet in drugih težkih obolenjih krvi. Skupaj z drugimi zdraumi zelišči jo uspešno uporabljamo pri zdravljenju levkemije (Glej poglavje "Levkemija", str. 94!). Če lujemo za kakršnokoli alergijo (sem sodi tudi seneni nahod), moramo piti dalj časa čaj iz kopriv.
priva odvzema dovzetnost za prehlade in pomaga pri protinskih in revmatičnih obolenjih. Neka spa iz Eichstatta se je zaradi bolečega išijasa zdravila tri leta pri zdravniku. Po šestih popolnih privnih kopelih s po 200 g zelišča so v pol leta izginile bolečine.
~d nekaj leti sem spoznala 50-letno gospo, ki je morala nositi lasuljo zaradi redkih las. Zadnji ostanki > bi popolnoma odmrli. Svetovala sem ji, naj opere glavo najprej z izvlečkom iz sveže koprive, nato pa z izvlečkom iz koprivnih korenin. Ravnala se je po mojem nasvetu in iz tedna v teden se je videlo, kako si lasje opomogli in pričeli gosto rasti. Posebno blažilna je za vsake lase koprivna tinktura, ki si jo
~ko napravimo iz korenin, ki jih izkopljemo spomladi ali v jeseni (GI. Načini uporabe "Pranje glave" in oprivna tinktura"!). Sama si s to tinkturo vsak dan masiram kožo na glavi, nosim jo celo s seboj na ~tovanja in predavanja. Uspeh je očiten, koža na glavi je brez prhljaja, lasje so rahli, gosti in elastični, epim leskom.
adi pri zoženju žil ("kadilska noga") je kopriva v veliko pomoč. Marsikateremu človeku, ki boluje za rn, bi bila prihranjena amputacija noge, če bi si noge pravočasno kopal v kopeli iz koprivnih korenin ilej "Načini uporabe"!).
~ak krč, ne glede na izvor, kaže na motnje v krvnem obtoku. V tem primeru priporočamo umivanje in ~panje s koprivnim izvlečkom. To velja tudi v posebnih primerih zoženja koronarnih žil. Zgornji del tesa sklonimo čez kopalno kad in si umijemo okolico srca z mlačnim koprivnim poparkom, obenem pa ~hlo masiramo.
t-letna ženska iz Bavarske je trpela 28 let, imela je fistulo in zaradi tega nepopisne težave. Zdravnik rofesor je menil, da bi bila operacija lahko nevarna, ker je bila fistula na obrazu na podočnici. Leta 1978 ; ženska poiskala zdravnika - zeliščarja, ki je pokazal mnogo razumevanja. Predpisal ji je surovo hrano, dravilno dihanje in psihokibernetiko. Stanje se je izboljšalo, a ozdravela ni. V marcu 1979 je nabrala prve veže koprive in spila dnevno tri skodelice čaja, v katerega je dodala še za čajno žličko švedske grenIce. Pisala mi je: "Točno po 14 dneh se je moja fistula pozdravila in nisem imela več bolečin. Tako je še anes" (28. 11. 1979).
veseljem slišim vedno znova, koliko Ijudem je pomagala zdravilna moč koprive, ki so jo doživeli na ~tnem telesu. Tako mi je nedavno pisala ženska, ki je pila čaj in to vsak dan več mesecev. Ne samo, da ~ kljub težkemu vsakodnevnemu delu izginila vsa utrujenost in izčrpanost, znebila se je tudi gnojnega urjega očesa, ki ji je povzročalo bolečine v stegnu, a ga zaradi obilice dela ni imela časa posebej
Od naših pradedov podedovana zdravilna zel je priljubljen dodatek čajem za čiščenje krvi in pomaga skupaj s svežimi vršički koprive ozdraviti kronične ekceme. Še posebej ga priporočam pri nadležnem starostnem srbenju. Šibke in občutljive osebe ga prenašajo zelo dobro kot sredstvo za želodec, deluje blago in pospešuje prebavo. Odpravlja zasluzenost želodca in tudi črevesne motnje.
Posebej bi še opozorila, da je izredno zdravilen pri nervozi, ki ima vzrok v prevelikem duševnem naporu. Skodelica čaja zvečer, pred spanjem, napravi čudež s svojim pomirjujočim delovanjem. Švicarski župnik Kunzle priporoča Ijudem, ki so preobremenjeni z duševnim delom, ta pomirjevalni čaj. Izboljšuje sposobnost pomnenja in prežene omotico. Pomešan z gomoljem zelene pomaga pri zrahljanih živcih kot tudi pri otožnosti. Odlično učinkuje celo pri zlatenici, pesku v urinu, revmatičnih in protinskih bolečinah v sklepih.
Neki župnik mi je poročal: "Luknje v mojem spominu so izginile, ko sem pil 14 dni vsak dan po dve skodelici čaja iz jetičnika in njivske preslice (zmešano v enakih delih). Med pridigo sem pozabljal važne besede. Bil sem negotov in nervozen. Zelišča pa so mi neverjetno hitro pomagala."
Prave čudeže je napravil jetičnik pri zastarelem, zasušenem bronhialnem katarju. Kot prsni čaj uporabljamo mešanico enakih delov pljučnika, listov lapuha, suličastega trpotca in jetičnika, osladimo z malo medu ali pa poparimo zelišča z vrelo vodo, v kateri smo raztopili kandisov sladkor.*
Pri zlatenici, trdovratnem obolenJu jeter in vranice priporočam naslednjo čajno mešanico: 50 g regratovih korenin, 25 g cvetov cikorije, 25 g dišeče perle in 50 g jetičnika. Zelišča dobro premešamo. Čez dan spijemo po požirkih dve skodelici nesladkanega čaja (na 1 /4 litra vode ena zvrhana čajna žlička zelišč). Iz cvetoče rastline lahko pripravimo tudi sok, ki ga priporočam pri zdravljenJu kroničnih kožnih obolenj, predvsem pri ekcemih (Recept glej pod "Načini uporabe"!). Od tega vzamemo 2 - 3 krat na dan po eno polno čajno žličko.
Jetičnik je hvaljen v starih knjigah o zeliščih tudi kot zelišče za rane, zato ga priporočam pri vnetih ranah in ranah, ki se slabo celijo, posebno v bližini goleni. Rane okopamo najprej v čajnem poparku; pozneje preko noči rano pokrijemo z obkladkom, ki smo ga namočili v sveže pripravljenem poparku in toplo zavijemo.
Tisti, ki bolujejo za revmo in protinom, naj poskusijo z jetičnikovo tinkturo, ki si jo lahko sami pripravijo (Glej pod "Načini uporabe°!). To tinkturo zunanje vtiramo, notranje pa popijemo trikrat na dan po 15 kapljic z nekaj vode ali s čajem.
Pijte vsako leto nekaj časa čaj iz sveže nabranega jetičnika! Ne zmanjšuje samo poapnenja žil, temveč vas varuje in daje vašemu telesu zaradi čiščenja krvi novo elastičnost. Zato moja prošnja: Vzemite si ta nasvet k srcu!
NAČINI UPORABE
Priprava čaja: Zvrhana čajna žlička na 1/4 litra vode, samo poparimo, kratek čas namakamo.
Sveži sok: Sveže cvetje operemo in iztisnemo sok v gospodinjskem sokovniku - centrifugi. Napolnimo v majhne steklenice in shranimo v hladilniku.
* Kandisov sladkor: kristalizirani, nerafinirani sladkor (op. prev.)
18
NAČINI UPORABE (zdravilni jetičnik nadatjevanje)
Tinktura: Zvrhano prgišče cvetočega zelišča drobno narežemo in damo za 14 dni v 1 liter 38 - 40 procentnega žitnega žganja. Postavimo na sonce ali v bližino štedilnika.
Mešani čaj: Zvrhano čajno žličko na 1/4 litra vode, samo poparimo, kratek čas namakamo.
NAVADNA PLAHTICA (Alchemilla vulgaris)
Nekatera Ijudska imena: božja plahtica, ebračica, hlebec, Marijin plašček, rosnik, plenička, perje Sv. Valentina, hribska resa. Raste predvsem na gozdnih obronkih, obrobjih poti, na pobočjih in vlažnih travnikih, v višjih legah in v bližini gora. Rastlina ima polkrožne, sedem do devetkrpaste liste s trdim, ne preveč visokim steblom in neopazne rumeno zelene cvetove, ki jih vidimo od aprila do junija, včasih tudi pozneje. V nekaterih krajih iz plahtice spletajo vence za Vnebovzetje in z njimi okrasijo glavo našega Odrešenika. Listi plahtice ležijo večkrat plosko na tleh in zjutraj se sveti kot biser kapljica rose v sredini. V višinah nad tisoč metrov najdemo st ebrno plahtico, ki uspeva tako na apnenčastih tleh kot tudi na zelo starih kameninah. Od obeh zelišč nabiramo celo rastlino v času cvetenja, pozneje tudi samo liste in vse posušimo na podstrešju. Iz nemškega imena (Frauenhilf = ženska pomoč) spoznamo, da je rastlina visoko cenjena kot zelišče za ženske. Od časov krščanstva je posvečena Devici Mariji.
Ne samo, da vpliva blagodejno pri motnjah pri menstruaciji, belem toku, težavah v trebuhu in težavah v meni, ampak tudi pomaga
skupaj z rmanom urejati menstruacijo v puberteti. V primerih, ko se menstruacija kljub zdravniški pomoči ne pojavi, uredi to čaj iz plahtice in rmana v enakih delih. Plahtica krči tkivo in hitro zdravi, dobro odvaja vodo in krepi srce. Uporabljamo jo pri vročini zaradi ran, gnojnih ranah in zanemarjenih čirih. Prav posebej jo priporočamo po puljenju zob. Po nekaj izpiranjih se zapre rana že v enem dnevu. Odpravi slabost mišic in udov in pomaga pri slabokrvnosti.
Pri poškodbah ob porodu, pri oslabelosti trebuha pri ženskah, ki imajo težke porode ali pri nagnjenosti k splavu za utrditev plodu in ojačanje materničnih vezi je plahtica v veliko pomoč. Od tretjega meseca nosečnosti naprej bi morale ženske piti čaj iz plahtice. Je splošno zdravilno sredstvo pri vseh ženskih boleznih in pomaga skupaj s plešcem celo pri zdrku maternice in dimeljski kili. Pri zadnjih dveh primerih pijemo po požirkih dnevno štiri skodelice čaja iz plahtice, ki ga po možnosti pripravimo iz sveže natrganih zelišč. Poleg tega še masiramo prizadeta mesta s tinkturo iz plešca (Glej pri "Plešec" pod "Načini uporabe", str. 23!), pri zdrku maternice začnemo z vtiranjem od nožnice navzgor na zunanji strani . Tukaj dodatno uporabljamo še sedeče kopeli z rmanom (100 g zelišč za eno kopel; skupaj na teden tri kopeli, ker prvo kopel lahko pogreto še dvakrat uporabimo).
Naši predniki so uporabljali rastlino kot zelišče za zdravljenje ran, zunanje in notranje, pri epilepsiji in proti žlvčnim zlomom. Citat iz zelo stare knjige o zeliščih: "Če je nek človek zlomljen, naj bo star ali mlad, naj vzame dve pesti rosice in jo da vreti v merico vode toliko časa kot kuha jajce v trdo in od tega pije." V današnjem Ijudskem zdravilstvu zavzema ta rastlina pomembno mesto. Posebno jo povzdiguje župnik
19
Kunzle: ~ "Dve tretjini vseh operacij na ženskih organih bi bilo nepotrebnih, če bi pravočasno in dalj časa uporabljale to zdravilno rastlino; ker zdravi vsa vnetja v trebuhu, vročino, prisad, gnojenje, čire in zlome. Vsaka porodnica bi morala piti veliko tega čaja 8 - 10 dni, potem bi imel še marsikateri otrok svojo mater in prizadeti vdovec svojo ženo, če bi pravilno cenili ta Božji dar. Za zunanjo rabo plahtico zmečkamo in s polaganjem zdravi rane, pike, vreze. Otroci, ki imajo kljub dobri hrani slabotne mišice, postanejo krepki, če redno pijejo ta čaj."
Plahtica, ki raste v višjih legah, se med Ijudmi imenuje srebrna plahtica, ker se listi na spodnji strani srebrno lesketajo. Srebrna plahtica je posebej uporabna pri odpravi debelosti. Dve do tri skodelice čaja dnevno imajo zelo dober učinek. Odpravlja tudi nespečnost; sladkorni bolniki naj bi jo pogosto pili. Tudi slabotni otroci se hitro okrepijo, če dodajamo vodi za kopanje navadno plahtico ali še bolje srebrno plahtico. Za eno kopel vzamemo ca. 200 g zelišč (Glej Splošni del pod "Popolne kopeli"!).
Skupaj s plešcem pomaga plahtica, kot je opisano v poglavju "Plešec", pri sušenju mišic (atrofiji) in težkih, neozdravljivih mišičnih obolenjih. Tudi pri multipli sklerozi uporabljamo to rastlino.
Iz Gradiščanskega so mi sporočili, da je uporaba plahtice, pitje čaja in umivanje okrog srca, v kratker času precej pomagalo Ijudem, ki bolujejo za poškodbo srčne mišice.
Tako je naš Stvarnik v SVOJI milosti pustil rasti za vsako bolezen zdravilno rožico; NJEMU se za t ne moremo dovolj zahvaliti!
NAČINI UPORABE
Priprava čaja: Zvrhana čajna žlička zelišč na 1/4 litra vode, samo poparimo, kratek čas namakamo.
Zeliščni obkladek: Ustrezno količino svežih zelišč na hitro operemo, zmečkamo z valjarjem na
leseni deski in položimo na določeno mesto.
Dodatek za kopel: Za popolno kopel vzamemo 200 g posušenega ali nekaj prgišč svežega zelišča, namakamo preko noči v vedru hladne vode, naslednji dan pogrejemo in prilijemo tekočino k vodi za kopanje (GI. tudi Splošni del pod "Popolne kopeli"!).
ZLATA ROZGA (Solidago virga - aurea)
To zdravilno rastlino najdemo na obronkih gozdov, na robu vodnih jarkov, na pobočjih in gozdnir posekah. Grmičasto, z zlatorumenimi zvezdastimi cvetovi poraščeno steblo je visoko do ca. 80 cm Cvetje nabiramo od julija do oktobra. Uporabljamo ga pri obolenju črevesja in krvavenju iz črevesa Predvsem hvalijo zlato rozgo kot odlično zdravilno sredstvo pri obolenjih ledvic.
Cvetje in listje delujejo hladilno in ker rastlina odvaja vodo, jo priporočajo pri trdovratnih obolenjih mehurja in ledvic. Veliki švicarski zdravnik - zeliščar, župnik Kunzle pripoveduje v svojih zapisih o nekem moškem, starem okrog 45 let, ki je težko zbolel na ledvicah, stanje je bilo vedno slabše. Končno so mu morali odstraniti eno ledvico. Tudi druga ledvica je bila ognojena in ni mogla več pravilno delovati. Mož je začel kuro z zlato rozgo. Zmešal je enake dele zlate rozge, lakote in rumene mrtve koprive, si pripravil iz tega čaj in spil tri do štiri skodelice dnevno po požirkih, nakar so njegove težave popolnoma izginile; kot je rekel, v 14 dnevih.
Zlata rozga deluje ugodno skupaj z lakoto in belo ali rumeno mrtvo koprivo celo pri sfrknjenih ledvicah in pri priključitvi na umetno ledvico. V vseh treh primerih sem s takim zeliščnim zdravljenjem dosegla uspeh. Neki 52-letni moški, ki so ga zdravniki odpisali že pred leti z neozdravljivo skrčeno ledvico in je
20
bil predčasno upokojen, je prišel sopeč in ves prepoten po stopnicah k meni v prvo nadstropje in se brez sape sesedel na stol. V pičlem tednu, ko je popil dnevno tri skodelice čaja iz navedene mešanice, se je že počutil mnogo bolje. Uporabljal je vsa zelišča sveža iz narave. Že po treh tednih so težave minile.
Vsi duševni občutki človeka se odražajo na ledvicah. Zato so po duševnem šoku zaradi nenadne smrti drage bližnje osebe ali sicer kakšne druge nesreče ledvice najbolj prizadete. Zlata rozga se je izkazala kot zdravilna rastlina, ki najboljše vpliva na čustveno življenje človeka. Zato je nujno, da pri razočaranjih in drugih duševnih obremenitvah pijemo čaj iz zlate rozge.
Angel zdravilnih zelišč stoji tik ob zlati rozgi. Kot roko, ki boža in uravnava, čutimo pomirjujoč vpliv te rastline pri težkih čustvenih pretresih. Že pogled na zlato rozgo v naravi deluje na nas pomirjujoče. Hvaležni moramo biti, da imamo v svoji bližini rastlino, ki nam prinese tolažbo.
NAČIN UPORABE
Priprava čaja: Zvrhano čajno žličko zlate rozge poparimo z 1/4 litra vode in namakamo kratek čas. - Od navedene čajne mešanice vzamemo prav tako zvrhano čajno žličko
in pripravimo tako kot je napisano zgoraj.
PLESEC (Capsella bursa - pastoris)
Raste povsod na poteh, travnikih, ledinah, jarkih, pobočjih in vrtovih. Nanj gledajo Ijudje kot na nadležen plevel, vendar je to dragocena zdravilna rastlina. Komaj streserrio zemljo na kup - posebej pri zidanju hiše - že vzklije plešec skoraj preko noči.
Med Ijudmi je poznan tudi kot bobulica, divja repica, kašica, kobulica, luščec, mesec, plevelka, rižnica, srčenica, taška, železna trava, žilc, itd. Nepravilno nazobčani listi tvorijo rozeto - podobno kot pri regratu. Steblo je visoko do 40 cm. Čas cvetenja: od marca do novembra. Drobni, umazano beli cvetovi tvorijo socvetje, ki se razpotegne v dolge plodne grozde; na tankih pecljih visijo potem majhni srčasti luščki, ki imajo usnjen otip. Posebej jih imajo rade kokoši. Takoj, ko se začne topiti sneg in več ne zmrzuje, že najdemo sveži in zeleni plešec.
Čaj iz plešca, dve do tri skodelice dnevno, pomaga z velikim uspehom pri vseh vrstah krvavitev, kot je n. pr. krvavitev iz nosu, želodca, črevesja in pri nerednih krvavitvah iz maternice. Poparek iz plešca deluje osupljivo pri ranah, ki ne nehajo krvaveti.
Pri močnlh menstrualnih krvavitvah pijemo osem do deset dni pred menstruacijo po dve skodelici čaja vsak dan, na vsako skodelico po eno zvrhano čajno žličko plešca. Ta čaj ureja tudi menstruacijo v pubertetni dobi. Med meno naj bi vsaka ženska pila štiri tedne po dve skodelici čaja dnevno, tri tedne nato preneha s pitjem in ciklus znova ponovi.
21
Pri krvavečih hemoroidih delamo majhne črevesne vlive, sedežne kopeli ali pa se umijemo s topli poparkom plešca. Matere, ki dobijo pri dojenju otekle prsi, naj nad paro v situ zmehčajo sveži plešec in : toplega položijo na prsi. Pri krvavenju iz ledvic priporočam dnevno dve skodelici čaja iz mešanic plešca in njivske preslice v enakih delih.
Naš plešec je - podobno kot omela - zdravilna zel za uravnavanje krvnega obtoka, enako ga pripc ročamo pri nizkem krvnem pritisku kot tudi pri visokem. V nasprotju z omelo, ki jo namakamo v mrzli voc preko noči, ta čaj pripravimo kot poparek. Pijemo dve skodelici dnevno tako dolgo, da se krvni obto normalizira. Prav tako dobro zdravilno moč kot omela ima plešec pri krvavitvi iz maternice. Tudi v ter primeru pijemo čaj le nekaj časa.
Pri vseh zunanjih mišičnih obolenjih je ta dragocena zdravilna rastlina posebno važen pomočnik. Zani mivo je, da o tem ne najdemo skoraj ničesar v sodobnih knjigah o zdravilnih rastlinah. Pred leti mi ji podaril star gospod zelo lepo, staro knjigo o zdravilnih rastlinah z enkratnimi bakrorezi in risbami Ampak kakor se dogaja, če je dan zapolnjen od zgodnjega jutra do poznega večera, sem knjigo lahkc prelistala le enkrat samkrat. Nekega dne sem se nenadoma zbudila okrog polnoči: zdelo se mi je, kot da me je nekdo rahlo stresel za ramena. Prišlo mi je na misel: "Sedaj imaš knjigo o zdravilnih rastlinah že po leta, pa se še enkrat nisi vanjo poglobila!" Čisto zbujena sem vstala in se s knjigo udobno usedla v dnevn sobi. Odprla sem jo in takoj sem opazila naslednje vrstice: "Če nič več ne pomaga pri sušenju udov in mišic, potem vzemi naslednje: drobno narezan plešec prelij z žitnim žganjem, postavi na sonce ali k štedilniku za deset dni, s tem masiraj večkrat na dan, za notranjo uporabo štiri skodelice čaja iz plahtice." Kot da sem hotela brati le to, sem zaprla knjigo, jo odložila na njeno staro mesto, legla v posteljo in zaspala. Čez nekaj dni me je nekdo poklical z Dunaja: "Mi lahko pomagate? Stara sem 52 let, po poklicu bolniška sestra, že dve leti invalidsko upokojena. Zaradi sušenja mišic sem povsem nemočna!" Priporočila sem ji zgoraj navedeni recept in po treh tednih, ko me je obiskala v Grieskirchnu, zdrava, sem izvedela, da je bila tisto noč, ko sem se tako nenadoma prebudila, na Božji poti k Materi Božji v San Damiano v Italiji. Na povratku jo je napotil k meni eden od potnikov v avtobusu, ko je videl, kako je nemočna. Kmalu zatem si je toliko opomogla, da je spet lahko opravljala svoj poklic bolniške sestre.
Drugi klic, tokrat iz Steyra, Zgornja Avstrija: "Stara sem 62 let. Zaradi oslabelosti mišice zapiralke mi je v lanskem letu izpadlo črevo in bila sem operirana. Letos jeseni se je zadeva ponovila; imam neprenehoma bo~ečine podnevi in ponoči od popka do obeh kolkov, kot bi me kdo žagal z žago. Zdravniki v bolnici so odklonili drugo operacijo, ker bi bila brezuspešna." Takoj sem pomislila na od Boga danega plešca, svetovala sem ji, naj pije dnevno štiri skodelice čaja iz plahtice, da utrdi notranje mišice. Zunaj pa naj boleči del masira s tinkturo iz plešca, od katere naj da tudi še trikrat po 10 kapljic v čaj iz plahtice. Za premostitev časa desetih dni, ki so potrebni za pripravo tinkture, sem ji svetovala obkladke iz švedskih zelišč. Brezmejno je bilo moje presenečenje, ko mi je ženska čez nekaj časa sporočila, da so vse težave minile. Črevo je zdrknilo nazaj na svoje mesto, mišica zapiralka deluje normalno in bolečine so popustile že po dveh dneh terapije. Ker sem bila pri telefonskem razgovoru presenečena in brez besed, je prišla ženska čez dva dni sama k meni, da bi osebno izrazila svoje veselje. Človek lahko samo reče: "Kako pomagajo rastline iz Božje lekarne! Kdo dela take čudeže? To je edino in samo Božja milost!"
Neka ženska iz Spodnje Avstrije iz bližine Karlsteina piše: "Po nekem predavanju sem Vas vprašala za nasvet v zvezi z dimeljsko kilo. Bila je ca. deset cm dolga, tri do štiri cm visoka in široka. Preden sem začela s plešcem, sem polagala obkladke iz švedskih zelišč. Potem sem začela mazati mesto s tinkturo iz plešca in spila dnevno po štiri skodelice čaja iz plahtice. To sem delala šest tednov. Kot kmetica nisem mogla počivati - bil je čas žetve, zato sem nosila hlače s steznikom. Po dvanajstih dneh terapije ni bilo več videti kile, le bolečine so še ostale. Po dveh mesecih so izginile tudi te. Dimeljsko kilo sem lahko pozdravila brez operacije.
"Umrli primarij dr. Erich Rohling, bivši vodja biološkega sanatorija v Mittenwaldu pri Garmischu/Zg. Bavarska, me je nekoč obiskal in prebral to pismo, ki je nanj napravilo velik vtis. Menil je, da je bila do sedaj ozdravitev dimeljske kile z zdravniškega vidika mogoča le z operacijo.
Notranja uporaba - štiri skodelice čaja iz plahtice in zunanja uporaba tinkture iz plešca za masažo, pomaga tudi pri zdrku maternice. (Vtiranje začnemo pri nožnici in nadaljujemo preko trebuha.) Posebej poudarjam, da mora biti ta tinktura pripravljena iz svežega zelišča. Pri tako težkih mišičnih obolenjih pomagajo hitro in zagotovo samo sveža zelišča!
22
NAČINI UPORABE (PLEŠ`EC)
Priprava čaja: Zvrhana čajna žlička na 1/4 litra vode, poparimo, kratko namakamo.
Sedeče kopeli: Glej Splošni del pod "Sedeče kopeli"!
Obkladek iz zelišč, zmehčanih v pari: Zvrhano prgišče plešca, po možnosti svežega, damo v ce
dilo in ga držimo nad vodno paro. Zmehčano zel damo med krpo in položimo na obolelo mesto.
Tinktura iz plešca: Sveže zelišče, liste, steblo skupaj s cvetovi in srčastimi luščki drobno narežemo, rahlo napolnimo do vratu v steklenico, čez to nalijemo 38 - 40 procentno žitno ali sadno žganje (zelišče mora biti pokrito), pustimo 14 dni na soncu ali
na toplem kraju.
REPUH (Petasites ofificinalis)
Repuh raste na bregovih rek in potokov, v jarkih in na obronkih gozdov. Sodi v družino rumenega lapuha, le da je precej večji. Listi dosežejo velikost klobuka, so rahlo nazobčani in na spodnji strani pokriti s sivim puhom. Umazano beli do svetlo roza košarasti cvetovi so tesno ob zgornjem delu stebla.
Korenine nabiramo pred cvetenjem. Čislane so bile v časih, ko je razsajala kuga, ker so zbijale vročino. Čaj povzroča potenje, zato ga uporabljamo pri vročini, težkem dihanju, protinu in padavici. Dnevno spijemo po požirkih eno do dve skodelici čaja.
Velike, sveže liste ne polagamo samo na zvine, izpahe in od hoje ranjena stopala, temveč tudi na vse vrste prisadov, zločestih čirov in pekočih ran.
NAČINI UPORABE
Priprava čaja: Poravnano čajno žličko repuhovih korenin namočimo v 1/4 litra vode čez noč,
zjutraj pogrejemo in precedimo.
Obloge: Sveže, oprane liste zmečkamo in položimo na obolelo mesto. Dnevno večkrat ponovimo.
23
LAPUH (Tussilago farfara)
Spomladi, ko še niso ozeleneli travniki in pobočja, ko naše oko komaj zaznava obotavljajoče brstenje leskovih mačic, pokaže lapuh svoje rumene cvetove,
Na vlažnih tleh, golih pobočjih, v gramoznicah in na peščenih plazovih najdemo cele blazine lapuhovih cvetov. Cveti že dolgo prej, preden poženejo listi. Tu najdejo prvo hrano čebele in insekti. Uspeva samo na ilovnatih tleh, zato je njegova rast znak za glinasta tla. To so pnri cvetovi, ki jih lahko nabiramo za zimsko zalogo. Sproščajo sluz in odpravljajo vnetja, zato jih zelo uspešno uporabljamo pri zdravljenju bronhitisa, katarja v grlu in žrelu, bronhialne astme in vnetju prsne mrene, kakor tudi pri začetku pljučne tuberkuloze. Pri dolgotrajnem kašlju in mučni hripavosti večkrat dnevno pijemo vroč lapuhov čaj z medom.
Pozneje, v maju, ko zrastejo še zgoraj zeleni, spodaj pa srebrno beli, klobučevini podobni listi, jih uporabljamo zaradi velike količine C vitamina za jušno zelenjavo in spomladansko solato. Ker imajo listi več učinkovitih snovi kot cvetovi, jih nabiramo tudi za čaj, uporabIjamo jih skupaj s cvetovi.
Od zdravnikov - zefiščarjev v starih časih do župnika Kneippa hvalijo lapuh prav vsi. Oprani sveži listi, zmečkani v kašo in položeni na prsi, pomagajo pri vsaki težki pljučni bolezni, pri šenu in pri poškodbah tkiva, ki imajo modro-rdeče otekline in celo pri vnetju sluznika. Učinki teh kašnatih obkladkov so presenetljivi. Obkladke z močnim poparkom iz lapuhovih listov uporabljamo pri škrofuloznih čirih. Pri kroničnem bronhitisu naj bolnik pri napadih in dušenju pri dihanju vdihava pare lapuha tako iz cvetov kot listov in to večkrat dnevno. V kratkem času se bo stanje izboljšafo. Otekla stopala kopajte večkrat na dan v poparku iz lapuhovih listov.
Sirup, ki ga napravimo iz lapuhovih listov, se odlično obnese pri dolgotrajnih pljučnih boleznih in bronhialnem katarju. V glinasti lonec ali stekleno posodo dajemo izmenično plast listov in surovega sladkorja, pustimo, da se tesno sesede in dopolnjujemo toliko časa, da je posoda polna. Dobro zavežemo z dvoplastnim pergamentom ali celofanom in odnesemo v luknjo, ki smo jo skopali na vrtu. Preko posode položimo desko in vse zasujemo z zemljo. Enakomerna toplota povzroči proces vrenja. Po osmih tednih posodo izkopljemo iz zemlje in zavremo dobfjeni sirup še enkrat do dvakrat. Ohlajen sirup polnimo v majhne steklenice z dolgim vratom. Ta sirup nas dobro varuje pozimi in v času gripe. Uživamo ga po čajnih žličkah.
Pri astmi in dalj časa trajajočih poškodbah bronhijev in poškodbah zaradi kajenja, nam spomladi dobro služi sveže stisnjen sok iz lapuhovih listov in to dve do tri čajne žličke dnevno, pomešan v mesni juhi ali toplem mleku.
Pri vnetju ven lahko pripravimo mazilo iz svežih, raztoičenih fistov in sveže smetane, namažemo ga na vneta mesta in s krpo narahlo povežemo. Sveže stisnjen sok iz lapuhovih listov pomaga pri bolečinah v ušesu, če ga nakapljamo v uho.
ČAJ PROTI KAŠ`LJU
Če hočete čaj, ki zrahlja in izloči sluz, potem zmešajte lapuhovo listje in cvetje, cvetove velikega lučnika, pljučnika, fiste suličastega trpotca, vse v enakih delih. Od te zeliščne mešanice vzamemo dve čajni žlički in poparimo z 1/4 litra vode. Osladimo z medom in po požirkih spijemo tri skodelice dnevno.
24
Iz vsega tega vidimo, kako visoko so nekoč cenili šentjanževko. Čaj iz šentjanževke pijemo pri poškodbah živcev in težavah z živci vseh vrst, pri udarninah in če se prevzdignemo. Je pa tudi odlično zdravilo proti driski.
Tudi nevralgijo trigeminusa lahko premagamo s šentjanževko, če spijemo dnevno dve do iri skodelice čaja in zunanje dalj časa masiramo prizadeta mesta s šentjanževim oljem. - Kot "arnika za živce" označujemo tinkturo iz šentjanževke, katero lahko napravimo sami in jo uspešno uporabljamo pri trdovratnih živčnih boleznih, vnetjih živcev, nevrozah, nespečnosti in oslabelosti živcev. To tinkturo uporabljamo zunanje za masažo, notranje pa jo jemljemo enkrat na dan 10 - 15 kapljic z jedilno žlico vode.
S šentjanževko dosežemo ozdravitev pri govornih motnjah, nemirnem spanju, histeričnih napadih, hoji v spanju, pa tudi pri močenju v posteljo in depresijah. Moje izkušnje kažejo, da pri vseh teh boleznih poleg notranje uporabe šentjanževega čaja učinkovito pomagajo tudi sedeče kopeli s šentjanževko (GI. Načini uporabe!). Kopamo se tedensko, ta kopel naj bo še združena s šestimi zapovrstjo opravljenimi nožnimi kopelmi. Ta kura je priporočljiva pri vseh živčnih bolezenskih stanjih.
V razvojni dobi naj bi pile mlade deklice dnevno dve skodelici čaja iz šentjanževke in to dalj časa; spodbuja razvoj ženskih organov in pomaga odstraniti nerednosti pri mesečni periodi.
Zelo slavljeno naravno zdravilo je šentjanževo olje. V nobenem gospodinjstvu ne bi smelo manjkati. Zelo lahko ga pripravimo sami (Glej načini uporabe!). Svojo zdravilno moč obdrži dve leti in ga ne uporabljamo uspešno samo pri odprtih ranah, svežih poškodbah, podplutbah, oteklih žlezah in kot sredstvo za negovanje kože pri hrapavi koži na obrazu, ampak tudi kot uspešno sredstvo za masiranje pri bolečinah v hrbtu, lumbagu, išijasu in revmatizmu. Uporabimo lahko tudi laneno olje, da imamo doma pri roki pravo sredstvo, če se opečemo ali poparimo. To olje pomaga tudi pri opeklinah od sončenja.
Dojenčki, ki imajo bolečine v trebuhu, se pomirijo takoj, ko jim premažemo trebušček s šentjanževim oljem. Poznam neko kmetico, ki pozdravi vse poškodbe pri Ijudeh in tudi pri domačih živalih s šentjanževim oljem. Kmet si je nekoč težko poškodoval roko, ko je segel v delujoči stroj. Obloge s šentjanževim oljem so kmalu odgnale vse bolečine in rane so se brez komplikacij zacelile. - Drugi kmet je s šentjanževim oljem uspešno pozdravil težko zunanjo poškodbo na nogi svojega konja.
Pri osemletni deklici je zdravnik odkril v trebuhu oteklino na limfnih žlezah. Vedno, kadar je vplival hlad na otroka, z zunanje ali notranje strani, jo je bolel trebuh, nazadnje že vsak dan, posebno zjutraj. Mati je prebrala v knjigi, da pri oteklih žlezah uspešno pomaga šentjanževo olje. Pri bolečinah ga je vmasirala v otrokov trebuh. Že po kratkem času so bolečine izginile.
NAČINI UPORABE
Prlprava čaja: Zvrhana čajna žlička na 1/4 litra vode, samo poparimo in namakamo kratek čas.
Šentjanževo olje: V soncu nabrane cvetove rahlo napolnimo v steklenico do vratu in prelijemo z dobrim olivnim oljem. Olje mora cvetove prekrivati. Dobro zaprto steklenico
postavimo za nekaj tednov na sonce ali v bližino peči. Olje se obarva rdeče. Precedimo ga skozi krpo, ostanek še stisnemo in olje shranimo v temnih steklenicah. - Pri ranah od opeklin lahko namesto olivnega olja vzamemo laneno olje.
Tinktur~ iz šentjanževke: V liter žganja stresemo prgišče cvetja, ki smo ga natrgali v sončnem dnevu. Steklenico pustimo stati tri tedne na soncu ali na toplem kraju.
Sedeče kopeli: Eno vedro šentjanževke (s`eb!o, listi in cvetovi) namakamo čez noč v mrzli vodi. Pred kopanjem segrejemo do vretja in dodamo v vodo za kopanje. Čas kopanja 20 minut (GI. Splošni del pod "Sedeče kopeli"!).
Iz vsega tega vidimo, kako visoko so nekoč cenili šentjanževko. Čaj iz šentjanževke pijemo pri poškodbah živcev in težavah z živci vseh vrst, pri udarninah in če se prevzdignemo. Je pa tudi odlično zdravilo proti driski.
Tudi nevralgijo trigeminusa lahko premagamo s šentjanževko, če spijemo dnevno dve do iri skodelice čaja in zunanje dalj časa masiramo prizadeta mesta s šentjanževim oljem. - Kot "arnika za živce" označujemo tinkturo iz šentjanževke, katero lahko napravimo sami in jo uspešno uporabljamo pri trdovratnih živčnih boleznih, vnetjih živcev, nevrozah, nespečnosti in oslabelosti živcev. To tinkturo uporabljamo zunanje za masažo, notranje pa jo jemljemo enkrat na dan 10 - 15 kapljic z jedilno žlico vode.
S šentjanževko dosežemo ozdravitev pri govornih motnjah, nemirnem spanju, histeričnih napadih, hoji v spanju, pa tudi pri močenju v posteljo in depresijah. Moje izkušnje kažejo, da pri vseh teh boleznih poleg notranje uporabe šentjanževega čaja učinkovito pomagajo tudi sedeče kopeli s šentjanževko (GI. Načini uporabe!). Kopamo se tedensko, ta kopel naj bo še združena s šestimi zapovrstjo opravljenimi nožnimi kopelmi. Ta kura je priporočljiva pri vseh živčnih bolezenskih stanjih.
V razvojni dobi naj bi pile mlade deklice dnevno dve skodelici čaja iz šentjanževke in to dalj časa; spodbuja razvoj ženskih organov in pomaga odstraniti nerednosti pri mesečni periodi.
Zelo slavljeno naravno zdravilo je šentjanževo olje. V nobenem gospodinjstvu ne bi smelo manjkati. Zelo lahko ga pripravimo sami (Glej načini uporabe!). Svojo zdravilno moč obdrži dve leti in ga ne uporabljamo uspešno samo pri odprtih ranah, svežih poškodbah, podplutbah, oteklih žlezah in kot sredstvo za negovanje kože pri hrapavi koži na obrazu, ampak tudi kot uspešno sredstvo za masiranje pri bolečinah v hrbtu, lumbagu, išijasu in revmatizmu. Uporabimo lahko tudi laneno olje, da imamo doma pri roki pravo sredstvo, če se opečemo ali poparimo. To olje pomaga tudi pri opeklinah od sončenja.
Dojenčki, ki imajo bolečine v trebuhu, se pomirijo takoj, ko jim premažemo trebušček s šentjanževim oljem. Poznam neko kmetico, ki pozdravi vse poškodbe pri Ijudeh in tudi pri domačih živalih s šentjanževim oljem. Kmet si je nekoč težko poškodoval roko, ko je segel v defujoči stroj. Obloge s šentjanževim oljem so kmalu odgnale vse bolečine in rane so se brez komplikacij zacelile. - Drugi kmet je s šentjanževim oljem uspešno pozdravil težko zunanjo poškodbo na nogi svojega konja.
Pri osemletni deklici je zdravnik odkril v trebuhu oteklino na limfnih žlezah. Vedno, kadar je vplival hlad na otroka, z zunanje ali notranje strani, jo je bolel trebuh, nazadnje že vsak dan, posebno zjutraj. Mati je prebrala v knjigi, da pri oteklih žlezah uspešno pomaga šentjanževo olje. Pri bolečinah ga je vmasirala v otrokov trebuh. Že po kratkem času so bolečine izginile.
NAČINI UPORABE
Priprava čaja: Zvrhana čajna žlička na 1/4 litra vode, samo poparimo in namakamo kratek čas.
ŠentJanževo olje: V soncu nabrane cvetove rahlo napolnimo v steklenico do vratu in prelijemo z dobrim olivnim oljem. Olje mora cvetove prekrivati. Dobro zaprto steklenico postavimo za nekaj tednov na sonce ali v btižino peči. Olje se obarva rdeče. Pre
cedimo ga skozi krpo, ostanek še stisnemo in olje shranimo v temnih steklenicah. - Pri ranah od opeklin lahko namesto olivnega olja vzamemo laneno olje.
Tinktur~ iz šentjanževke: V liter žganja stresemo prgišče cvetja, ki smo ga natrgali v sončnem dnevu. Steklenico pustimo stati tri tedne na soncu ali na toplem kraju.
Sedeče kopeli: Eno vedro šentjanževke (s'.eb!o, listi in cvetovi) namakamo čez noč v mrzli vodi. Pred kopanjem segrejemo do vretja in dodamo v vodo za kopanje. Čas kopanja 20 minut (GI. Splošni del pod "Sedeče kopeli"!).
|