JASPIS IN HILDEGARDA
Astrološka znamenja: oven
Čakra: 1.-korenska (rdeči jaspis), 2.-sakralna (oranžni jaspis), 4.-srčna (zeleni jaspis) 
Element: zemlja/voda
Opis: Raznobarven kremenčev agregat. Najpogostejši so rumeni, zeleni, imenovani plazma in rdeči. Raznobarvni pa so pokrajinski jaspis, zebra jaspis, turitella jaspis,...
Tradicionalna uporaba: Iz njega delali zaščitne amulete, uporabljali so ga za krepitev prebavnega trakta. V srednjem veku je bil kamen bojevnikov. Rdeči jaspis je ščitil pred strupi.
Zdravilni učinek: Eliksirji iz jaspisa delujejo na prebavo, mehur in imunski sistem. Jaspisa zdravi revmo in protin ter pomaga pri nahodu.
Psiha: Odpravlja nočne more, spodbuja razumevanje in senzitivnost ter izboljšuje koncentracijo. Pomaga pri ponovni vzpostavitvi ljubeče povezave z zemeljsko dimenzijo. Programiramo ga v zaščitne namene.
Mitologija
Beseda jaspis izhaja iz orienta. V srednjem veku je imela isti pomen kot naša današnja beseda kvartz.
Čisti jaspis omenjen v Svetem pismu je bil verjetno skalni kristal. Transparentni (presojni) zeleni jaspis, ki ga je omenjal Plinij, je bil verjetno krisopraz in jaspis v Orfejevi zgodbi je bil najverjetneje heliotrop, katerega omenja tudi Hildegard von Bingen.
Dandanes stvari niso dosti drugačne: barvni minerali, katere težko opredelimo, so pogosto imenovani »jaspis«: kačje oblikovano »srebrno oko« imenujejo tudi »zebrasti jaspis«, epidot (unakit) včasih imenujejo »rožni jaspis«.
Danes edina znana stvar o pravem jaspisu je, da so ga uporabljali za izdelovanje amuletov v starem Egiptu; iz njih so rezljali skarabeje in v srednjem veku so ga šteli za kamen vojščakov.
Legenda pravi, da je jaspis vgrajen v »Balmungov« ročaj, tj. v Siegfriedov meč.