ZDRAVA PSIHA - ZDRAVO TELO

sreda, 14. julij 2010 @ 22:40 CEST

Porfirj Kornejevič Ivanov


Porfiry Korneyevich Ivanov (1898 - 1983) je bil do svojih tridesetih let precej divji mladi mož, ki ni skrbel za nič drugega kot le za se. Delal je v rudniku. Potem pa je zbolel za rakom, ki so ga odkrili v že precej napredni fazi. Ker ni želel do smrti polegati v postelji in trpeti, je odšel gol v zimsko zmrzal, da bi se prehladi - a se ni. Ponovno je odšel ven in se polival z mrzlo vodo. Spet se ni prehladil, ampak je začutil, da se počuti vse v bolje. Na tak način je premagal bolezen in potem v nadalnjih 50 letih svojega zanimivega življenja pomagal tudi mnogim drugim.


Stvar je začel natančno proučevati na sebi in na povsem naraven način prišel do sposobnosti, za katere trdi, da v semenu ždijo v vsakem od nas, tudi v bolnih ljudeh. Sam na sebi je svoja dognanja o Naravnih zakonitostih in Človeku nenehno izpopolnjeval in dokazoval. Na sebi je preskušal skrajne naravne sile vetra, neviht, teme, vročine in mraza.

http://eikiryu.si/photo/Porfiry_Korneyevich_Ivanov2.jpg

Ko mu je uspelo očistiti in preobraziti tudi svojega duha, s tem, da je popolnoma zavrgel vse zlo (negativne misli in čustva) v sebi ter vse uničujoče osebne navade, kot so: pijanstvo, kajenje, preklinjanje, nasilnost, hazarderstvo, sebičnost, neprijaznost do ljudi, neiskrenost, skvarjeno religioznost, spolno uživaštvo, razuzdanost, ter obvladati svojo fizični del ter prebuditi skrite moči svojega organizma, je bil naenkrat zmožen takih podvigov oziroma testov:

Lahko je ostal na svojih nogah po nekaj dni, brez da bi se utrudil, zdržal po nekaj dni brez spanja in ostal svež, se postil po 16 in več dni, brez da bi oslabel, enako dolgo zdržal brez vode in drugih pijač, zdržal pod vodo brez dihanja po tri ure skupaj, zdržal dolge in hitre teke, npr. 150 km v 15 urah, se brez kakšnihkoli posledic soočal z neprijaznimi vremenskimi vplivi (hudo vročino, mrazom, vlažnostjo, vetrom in dežjem, hojo brez obleke in obutve v vsakem času leta ... In pri tem spoznal, da:

o mu pripekajoče poletno sonce nikoli ne škodi in ne povzroča opeklin,
o lahko hodi bos in brez obleke pozimi, v zmrzali in snegu pri - 46 stopinjah Celzija,
o med 2. svetovno vojno so ga Nemci golega zakopali v sneg za pol ure, potem pa odkopali in videli le, kako se je para dvigala z njegovega telesa.
o V zimskem času je lahko neskončno dolgo plaval v reki ali morju,
o po obisku savne je odšel domov še moker, le v spodnjicah in bos, po ledu in se ob tem še valjal po snegu,
o kot način testiranja, je, v ledeni zimi, sedel na prednji konec lokomotive, brez obleke, in se odpeljal na daljšo pot, in tako dalje.

http://eikiryu.si/photo/Porfiry_Korneyevich_Ivanov.jpgRazvil je različne načine, kako pomagati ljudem, da sami zbudijo svoje speče notranje moči in s tem pomagajo sebi in drugim. O svojih spoznanjih je redno obveščal takratni Sovjetski partijski vrh, a bil le vržen v nemilost; za nekaj let v najhujše ruske ječe in psihiatrične ustanove, od koder je bil spuščen domov umret, a je hitro prišel k sebi in nadaljeval s svojim delom, brez zamere in s sposobnostjo prilagajanja družbi okoli sebe.

Ko so ga vprašali, ali res ne čuti mraza, je zatrdil: "Seveda ga čutim, še bolj kot ti. Le da se ga ti bojiš, jaz pa ne. Jaz sem si iz večnega človekovega sovražnika naredil prijatelja."

In na trditev, da ljudje govorijo, da veruje v Boga: "Ni čisto tako. Vanj sem verjel, dokler nisem spoznal, da Bog ne domuje na nebu, ampak na Zemlji, v ljudeh, ki so sposobni premagati sami sebe."

Zanimivi trditvi, kajne? Prva nam govori; sprejmi svoje okoliščine in odleglo ti bo in dobil boš moč od njih. Sprejeti svojo revščino, svojo omejenost, kot tudi mraz, vročino, lakoto, pomeni, da imaš ljubezen, zato iz teh navidezno groznih stvari narediš prijatelje in dobiš življenjske moči, kajti vse prave stvari se skrivajo za svojo "obratnostjo". Prvi odgovor bi v religiozni obliki zvenel: "Sprejmi svoj križ z ljubeznijo in postanita prijatelja."

V drugem odgovoru je jasno, da je bil Ivanov povezan z Bogom, katerega pa najde neposredno v svojem vsakdanjem življenju, v Naravi, ter v človeku, ko je ta očiščen slabih misli in čustev, pohlepa, zavračanja, napuha in neznanja.Takrat se v nas rodi Ljubezen, ki je Višje narave in želi storiti nekaj dobrega Svetu. Takšno je bilo tudi življenje Porfirija K. Ivanova.



Napotki Porfirj Kornejevič Ivanov-a:

1. Živi z nenehno željo, da delaš dobro, in ko tako delo opraviš, pozabi nanj in pohiti opraviti naslednje!

2. Poskušaj delati vse z veseljem in zadovoljstvom. Vse, dokler ne postaneš mojster v veselem opravljanju svojega dela, smatraj, da še vedno ne veš, kako ga opravljati.

3. Ne pij alkohola v nobeni obliki in ne kadi.

4. Posti se enkrat tedensko. Drugače pa poskušaj jesti manj mesa in tudi na splošno jej manj. Ljudje dandanes trpijo zaradi debelosti, ker jedo dvakrat več, kot to njihova narava potrebuje. Preveč hrane preprečuje jasno razmišljanje.

5. Hodi bos preko celega leta; po travi ali snegu, vsaj nekaj minut dnevno.

6. Vsako jutro in vsak večer se kopaj v mrzli vodi.

7. Pogosto nastavi svojo kožo zraku; tako poleti kot pozimi. Naj tvoje telo diha in dobi toploto od mraza.



No, polivanje z mrzlo vodo te nevidne notranje napetosti v nas, nastale iz različnih (a natančno določenih!!) vzrokov (težkega prenašanja nadvlade drugih, težkih porazov v življenju, težkih življenjskih preprek, ponavljajočih se razočaranj in stalne prisotnostistrahu), uspešno odpravlja ter naše telo in duha vrača v ravnotežje.

Ob polivu ali ko vstopimo v mrzlo vodo, se površina našega telesa od mraza stisne (mrzla voda je yin, a povzroči yang efekt), in potisne kri v našo notranjost, od tam pa potem, obogatena s hranili, kisikom in toploto, spet pride nazaj na površino in mi čez čas začutimo toploto, koža pa se rožnato obarva. Istočasno, ko pride do tega valovanja krvi s površine navznoter in spet navzven, se s tem sprostijo prikrite, medicini nevidne notranje napetosti mišično-kostnega sistema, notranjih organov ter živčnega in žleznega sistema. Te napetosti so tihi ubijalci sodobnega nervozneža, proti katerim medicina nima učinkovitih zdravil, kajti edino zdravilo je primeren način življenja v skladu z Naravo.

Za adrenalinom je tako: to je hormon, od Narave narejen za reševanje iz hudih trenutnih stisk. Namenjen je hitremu in celovitemu angažiranju živčevja in mišičja, z dvojnim ciljem; borbo za življenje ali hiter pobeg.V sodobnem življenju, ko stojimo v službi pred šefom ali pred profesorjem, zobozdravnikom, policajem, ali pa pred svojo prazno denarno kartico, pa tega "nasprotnika" pred nami ne moremo kar usekati na g...., ali zbežati. Zato se adrenalin ne porabi, kot tudi živčne komande ne pridejo do mišic in jih angažirajo, ker jih ne smejo. Vse ostane nekje na pol poti in nam poslabša počutje, dolgotrajno pa še zdravje. Višek adrenalina večina zdravstvenih sistemov poskuša umiriti s tem, da človeka spodbujajo k sproščenosti, umirjanju, kar pa je posledica neznanja; na tak način se ne da resnično umiriti, kajti adrenalin je treba pred tem porabiti. To se stori tako, da se namerno angažira še večje zaloge adrenalina, s stiskanjem zob, napetim pogledom, istočasno pa se ga porabi s stiskanjem pesti in napenjanjem vseh velikih mišic. To so stara znanja, o katerih sodobna medicina ne ve kaj dosti in tudi nikoli ne bo, ker noče vedeti.

Poliv z mrzlo vodo je podoben postopek; poleg zgoraj opisanega efekta, se zgodi tudi tole: na začetku, v prvih sekundah, nam adrenalin celo naraste, istočasno pa se, z napetostjo površine telesa in mišic (kot odziv na mraz), ta tudi porablja na naraven način. Lahko bi rekli, da nov dotok adrenalina iz nadledvične žleze, s seboj odplakne tudi tistega, ki se je nabral v telesu med našim stresnim vsakdanjikom, in tam tudi obstal. Posledično se po tem "šoku" umirimo, notranje in zunanje sprostimo. To pa je temelj, da sveže naravne Energije, in Duh, lahko vstopijo v nas.




PREPROSTO, NIČ POSEBNEGA.

Vadba ni nič posebnega. Hoditi bos po snegu ni nič posebnega. Plavati v ledeni vodi ni nič posebnega. Hoditi bos po žerjavici ni nič posebnega. Boriti se za življenje ni nič posebnega. Zadeti milijon evrov ni nič posebnega. Roditi se ni nič posebnega. Umreti kadarkoli in kakorkoli ni nič posebnega ...

Vse to je le normalno življenje. Iz teh stvari delati show, teater, pomeni da nismo dozoreli. Vpiti, ko gremo v mrzlo vodo ali plezati na goro, delati to raje javno kot v samoti, misliti, da smo s tem nekaj posebnega; to je huda bolezen. Zakaj?

Prihajati ves srečen na vadbo je popolnoma enako kot če bruhamo od strahu; oboje je nenaravno. Za obema tema skrajnostima namreč stoji neka ideja, misel; Ooo, kako je krasno, ali: Kako je grozno! To misel pa dela naš bolestni nadzornik, ki živi na obrobju in ni del naše zgoraj opisane troedinosti.

Poskušajmo torej živeti tada, nič posebnega. Karkoli se zgodi, sprejmemo kot nekaj vsakdanjega. Iz svoje vadbe Poti ne delajmo show-a, tega je že itak preveč v svetu. Naj bo to, kar počnete, del vašega vsakdanjika, pa če to kdo vidi ali ne. Delati dobro na skrivaj je zelo primerna praksa, da postanemo normalni. Če pa uprizarjamo predstave, tega cilja ne moremo nikoli doseči. Ali je biti preprosto normalen res tako težak cilj za sodobnega človeka?

Komentarji (1)

COMPAT EZOTERA
http://www.compat.org/geeklog/article.php?story=20100714224036902