NOVA ZAVEST
NOVA ZAVESTLjubezen je naš substrat
Univerzalni dogovor skladnosti pomeni, da je vse v življenju medsebojno povezano in da je vse del celote, oziroma da smo vsi ena božanska družina. Vse, kar ni skladno s tem univerzalnim dogovorom, kot npr. ločevanje, tekmovanje ali celo sebičnost, vodi v neravnovesje, v disharmonijo in neizogibno v trpljenje.
Angeli nam s svojo prisotnostjo in s svojo naravo prikazujejo ta dogovor ter nas opominjajo, naj se spomnimo, da s tem, ko živimo skladno z dogovorom, uresničujemo načrt evolucije.
Drugi temeljni dogovor je univerzalni dogovor karme, ki pravi, da to, kar "gre okoli, tudi pride okoli". Vsakič ko tisto nekaj pride okoli, imamo priložnost, da najdemo ravnovesje. Ko se le slepo odzivamo na življenje, ponovno ustvarjamo iste čustvene, miselne in živčne vzorce, na katere se odzivamo, in ne opazimo, da se nam ponuja priložnost, da bi se spremenili.
Svojo karmo podaljšamo in vedno znova doživljamo podobne lekcije. Ko življenju odgovorimo z ljubeznijo, tedaj s spreminjanjem naših vzorcev, z izbiranjem novih možnosti in z doživljanjem hvaležnosti izpolnjujemo univerzalni dogovor karme.
Takrat doživimo milost. To je doživetje Boga ali ljubezni, ki deluje v vsem živem.
Angeli so nam prišli ponudit povsem nov pogled na karmo.
Karma velja za kazen in povračilo, za boleče "kolo", ki ga ne obvladujemo, toda dejansko je karma božji blagoslov, priložnost, da enkrat in za vselej preoblikujemo lekcijo in spremenimo doživetje.
S pomočjo karme nam Bog govori: "Ni pomembno, kolikokrat se slepo odzoveš. Nenehno ti pripravljam pot in čakam, da se vrneš k meni."
Ko angele pokličemo na pomoč nam s svojo ljubečo prisotnostjo, tako da nas sprejemajo takšne, kakršni smo v resnici, pomagajo živeti skladno z univerzalnim dogovorom karme, pomagajo nam z ljubeznijo se odzivati na vse v življenju. Ko bomo živeli skladno z univerzalnim dogovorom karme, bomo kolektivno začeli doživljati lepoto in veličastnost Zemlje namesto trpljenja in kaosa. Izpolnjevanje tega preprostega dogovora postaja, ključ za življenje v nebeškem kraljestvu, medtem ko živimo tu na Zemlji.
Angeli pravijo, da so vsi univerzalni dogovori, ki so zapisani v naših srcih, znamenja in peiložnost, ki nam bodo pokazala, katere korake moramo opraviti, da bi bilo naše življenje polnejše in bolj radostno.
Koraki, ki jih moramo opraviti, nas ne omejujejo, kajti univerzalni dogovori so tu, da bi prikazovali brezmejno ljubezen Izvira.
Edgar Cayce je rekel: "Univerzalni zakon mora priti do vseh duš. Bolj ko upoštevamo te zakone in živimo skladno z božansko ljubeznijo, bolj bomo blagoslovljeni in bolje bomo blagoslavljali druge."
Ko pokličemo angele in jih v svoje življenje povabimo kot učitelje, vodnike, prijatelje in ljubeče tovariše, prebudijo naš spomin na univerzalne dogovore. Če se držimo teh dogovorov, doživljamo nova nebesa in novo Zemljo.
PREBUJANJE ENOSTI
Bližamo se koncu tisočletja in se pripravljamo na vstop v še eno Zlato dobo. Kaj prihodnost pripravlja Zemlji in zemeljskim prebivalcem?
Se bližamo propadu ali se začenja čudovita nova doba? Nekaj je jasno: sprememba je v zraku in za nekatere sprememba gotovo pomeni temeljno preobrazbo.
Flo Caihoun, avtorica knjige I Remember Union: The Story of Mary Magdalena (Spominjam se povezanosti: Zgodba Moje Magdalene), ki je leta 1992 izšla pri založbi All Worlds Publishing, pravi temu času "najmonumentalnejši obrat zavesti v zgodovini človeštva, čas, da se osredotočimo na to, kar prihaja od znotraj in kar lahko zdaj izrazimo čas, da se osredotočimo na tako imenovana 'semena zadovoljstva'."
RAZVOJNI CIKLUSI IN ANGELI
Zdaj se bližamo koncu zadnjega jugičnega ciklusa - Kali juge ali Železne dobe. Mnogi so pozabili na svoj božanski izvor. V svetu vladata strah in nevednost.
Začenja se nova doba, vrhunec vsega, kar smo doživeli in se naučili, odkar je naš svet nastal. Začenja se še ena Zlata doba. Prihaja čas, ki so ga naši predniki napovedovali kot "čas vrnitve bogov".
Zdaj ko skupaj doživljamo to ciklično "menjavo straže", lahko pričakujemo - in zdaj že doživljamo - mnoge dramatične in edinstvene spremembe, kajti naš sončni sistem prehaja v višjo orbitalno frekvenco. Zemlja vibrira hitreje in zato je frekvenca energije visoka kot še nikoli.
Ko postane svetloba močnejša, je razkrinkana iluzija teme
Bližamo se koncu tisočletja in se pripravljamo na vstop v še eno Zlato dobo.
Kaj prihodnost pripravlja Zemlji in zemeljskim prebivalcem?
Se bližamo propadu ali se začenja čudovita nova doba? Nekaj je jasno: sprememba je v zraku in za nekatere sprememba gotovo pomeni temeljno preobrazbo.
Flo Caihoun, avtorica knjige I Remember Union: The Story of Mary Magdalena (Spominjam se povezanosti: Zgodba Moje Magdalene), ki je leta 1992 izšla pri založbi All Worlds Publishing, pravi temu času "najmonumentalnejši obrat zavesti v zgodovini človeštva, čas, da se osredotočimo na to, kar prihaja od znotraj in kar lahko zdaj izrazimo ¬čas, da se osredotočimo na tako imenovana 'semena zadovoljstva'."
Dogaja se še več. Ciklusi jug so povezani tudi s časom, ki ga naše sonce potrebuje, da obkroži večje sonce, imenovano osrednje sonce, od katerega naše sonce dobiva energijo. Znanstveniki s svojimi napravami še niso izmerili njego¬vega sevanja, točia teoae€'r pravijo, da je osrednje sonce nevidno energijsko telo, ki obkroža naše sonce, podobno kot eterično telo obkroža telo človeka.
Z vsakim obratom okoli osrednjega sonca se frekvenca našega sonca, ki se izraža kot svetloba, poviša. Ta zvišana frekvenca vpliva na Zemljo in povzroči, da se pospeši
vibracija materije. Ker naša telesa sestavlja materija, povišana frekvenca svetlobe pospeši tudi vibracijo naših teles. Ko se vibracije pospešujejo, se naša zavest širi in življenje začnemo dojemati s povsem novega vidika.
Ko svetloba prodira v Zemljo, razsvetljuje in "požlahtni" vse kar ni svetloba. Dandanes, ko se tančica začenja odstirati, ta učinek poduhovljenja doživljamo kot krizo, ki očiščuje. Mojstri modrosti temu pravijo Veliko božansko očiščevanje.
To tančico sestavljajo vse laži, iluzije in vsa napačna prepričanja o življenju, ki dobesedno zastirajo in pačijo naše razumevanje smisla življenja, odkar ne živimo več v Rajskem vrtu. Skozi stoletja, ko je vedno več ljudi napačno zaznavalo resnico, se je ta tančica debelila ter nam resnico vedno bolj zastirala in našo zavest zavijala v nevednost.
Prispeli smo do točke preobrata.
Tančica se odstira in glasovi tradicije počasi izgubljajo moč. Tisti, ki življenje še vedno doživljajo na podlagi starih prepričanj in resnic, ki so veljale v preteklosti - strahu, dvoma, zmede, se z muko trudijo, da bi obdržali oblast v svetu, v katerem stari načini ne delujejo več in se življenje zdi zelo nestanovitno.
Tisti, ki so pripravljeni pustiti preteklost in se iskreno predati ustvarjanju drugačne prihodnosti, bodo doživljali čudeže.
Z močjo volje bodo spreminjali svoje zaznavanje in svojo zavest. Srce in um se bosta začela zavedati povsem novega načina življenja, ki temelji na enotnosti in enosti in na občutku, da je vsakdo del ene same velike svetovne družine.
ASTROLOGIJA IN DUHOVNI CIKLUSI IN RAZVOJ
Vemo, da krožijo zvezde okoli samih sebe, okoli svojega sonca, da se sončni sistem vrti po svoji krožnici okoli pasebnega središča. Po vzhodni varianti naj bi se sončni sistem vrtel okoli vnaprej določenega gravitacijskega središča, ki ga imenujejo kraljestvo Brahme. Človekovo razumevanje in duhovnost naj bi bila odvisna od oddaljenosti son¬čnega sistema od te točke. Ko je naš planet najbolj oddaljen od tega gravitacijskega središča, je človeški razum v točki, ko ni sposoben videti dlje od konice lastnega nosu. Zato postanejo človeku posvetne stvari in radosti zelo pomembne, duhovne stvari pa izginejo iz njegovega obzorja.
Vsakih 12.000 let pride do približevanja ali oddaljevanja in s tem tudi do intelektualnega nihanja. Celoten cikel naj bi tako trajal 24.000 let. Kadar je oddaljenost največja, je človek sposoben uporabiti le 25 % svojega umskega potenciala, ko pa je blizu gravitacijskega centra, ga lahko izkoristi 100-odstotno. Človek naj bi v tem obdobju največjega razvoja dobil skoraj božje sposobnosti v tem smislu, da bi osvobodil nadpovPrečne sposobnosti, jasnovidnosti in da bi bil zmožen prodreti v skri¬vnosti življenja. Mogoče je ravno to razlaga leta 2012, ko smo zaključili ciklus 24 000 let in cello ciklus, yuge, ki je še višjega nivoja, zato se vedno bolj odpirajo alternativna vprašanja, ljudem pa se množičNo odpira spiritualna zavest.
Človekov razum naj bi se obnašal kot oceani v v škatlici.
Ko težnost našega naravnega satelita z vso močjo vpliva na površino oceana, se pojavi plimovanje, ko ta popusti, pride do oseke.
Dolžina kozmičnih obdobij se spreminja od šole do šole. Najbolj verjetna je tista, ko so sončna leta obdobij določena glede na 1.200 let običaja Kali, 2.400 let obdobja Dwapara, 3.600 let obdobja treta, 4.800 let obdobja Sathya, kar je skupaj 12.000 let. Obdobje se podvoji, če je treba upoštevati cikel odhoda in povratka, kar je skupaj 24.000 let. V ciklu oddaljevanja se obdobje Sathya podvoji. V fazi približevanja pa se podvoji obdobje .
SATHYA SATHYA
S približevanjem in oddaljevanjem našega sončnega sistema od vnaprej določenega gravitacij¬skega (magnetnega) središča se podvojita obdobji Kali in Sathya.
Obdobji predstav Jata le Stopnjo intelektualnega in duhovnega razvoja, ki se veliko bolj ravnataa, kadar je sistem blizu gravitacijskega (magnetnega) središča, iz katerega sicer izvira. Po tem lahko sklepamo, da so intelektualne sposobnosti toliko slabše, kolikor bolj je sistem oddaljen od svojega izvornega jedra.
Obdobje 12.000 let je enako polovici notranje elipse in ima sveto ime Daiva yuga (obdobje bogov) in predstavlja tisočinko dneva Brahme. Tudi noč Brahme traja tisoč Daiva yug.
Yuge so izračunavali glede na enakonočje. Pogosto so stara zemeljska ljudstva, ki so razvijala znanost, dobro vedela, kakšen vpliv imajo lahko zvezde in tako so imela za sveto dolžnost častiti ozvezdje, ki je v danem trenutku najbolj vplivalo na Zemljo: pes ali bik (egiptovsko obdobje), oven (arij¬sko obdobje), ribi ali devica (krščansko obdobje).
Iz dobe rib, v kateri vladajo razum, praktičnost in oblika, prehajamo v vodnarjevo dobo, v čas ravnovesja, kjer se moškemu in ženskemu, vidnemu in nevidnemu ter nepoznanemu in še neformiranemu priznava enak pomen. V tem času se prebuja ženska narava hranjenja, vzdrževanja in prirojenega reda ter ustvarja varen in posvečen svet. Ta varnost temelji na intuiciji in spoštovanju svetosti vsega življenja. Ponuja se nam največja priložnost doslej, da oživimo vse svoje latentne sile, kajti okolje bo pravo in vsak od nas bo lahko prebudil svoj notranji potencial, vzklila bodo semena zadovoljstva.
To seme zadovoljstva je naš pravi jaz, bistvo nas samih in tega, zaradi česar smo prišli sem, načrt naše najpopolnejše usode, ki smo ga naredili sami in ga vkodirali v naše bitje že dosti prej, preden smo tu prvič zadihali. Calhounova trdi, da to seme leži v sredini naših prsi, v duši, pod kostjo prsnico.
Seme začne kliti in prebudi se ženski princip, da vzdržuje ustvarjalnost, notranje vedenje in tenkočutnost. Nato se prične temeljen prirojen proces, ki ga ne vodi um - proces, ki je tako star in hkrati tako nov (saj smo si ga zdaj izbrali sami in nas je zdaj evolucija privedla do njega), da je oboje - vnaprej določen in neprestano razvijajoč se. Ob tej monumentalni razširitvi obzorja, ob tem doživetju čudežnosti odkrijemo, da spadamo sem in da ustvarjamo svet, ki ima smisel. Ko semena zadovoljstva vzklijejo, postane okolje idealno za mir in povezanost.
Da bi to izkusili, nam ni treba storiti prav ničesar. Naš pravi jaz je že v nas. Moramo ga le prepoznati in mu dovoliti, da se razkrije. Ko seme vzklije in začnemo živeti svoje sanje, se razcvetimo v to, kar smo vedno sanjali, da bomo postali. Postanemo povsem sami svoji in hkrati pomagamo k boljši skupnosti, kajti vsi polneje izražamo svoja semena zadovoljstva in skupaj gradimo povsem novo prihodnost.
Calhounova trdi, da bo zdaj, ko prehajamo v enaindvajseto stoletje, vse več ljudi tako zacvetelo in doživelo kvantni preskok v zavesti. Celo tisti, ki se doslej niso zavedali, da lahko doživijo notranje zadovoljstvo, bodo začutili navdušenje, ki raste v našem planetu in okoli njega, ter se priključili naraščajočemu valu. Ko se to zadovoljstvo pojavi, ga vzdržuje skupna notranja vizija ter ga je prav lahko doseči in ravnati v skladu z njim. Calhounova razlaga:
Namesto da bi živeli v svetu razcepljenosti med vzroki in posledicami, kjer nas učijo, da smo od vsega ločeni in da je omejenost dejstvo, začnemo dejansko doživljati povezanost in živeti v vesolju, v katerem ni omejitev. Notranje seme nam prikazuje sliko enosti. Posledica tega je veličastnejše doživetje bivanja, ki je tako globoko, da ne mislimo več na izgubo, zapuščenost, preživetje ali na to, kako bi spremenili svet. Vse, kar obstaja, nam pomaga k izpopolnitvi. Takrat življenje ni več zastrašujoče, temveč je ustvarjalno in polno milosti.
Ko skupaj cvetimo in po vsej Zemlji vznikajo "vrtovi", soustvarjamo božansko skupnost zunaj in znotraj. Tega ne počnemo tako, da bi se za to trudili in mučili ter o tem razmišljali. Božanska skupnost raste iz notranje resnice, ki prihaja na dan, da bi nas vse postavila v svetlobo enosti, da bi nas povezala v skupnost, ki upošteva žensko in moško, ter notranjo vizijo pretvarja v zunanjo izkušnjo in soustvarja nebeško kraljestvo tu, na naši ravni.
DUHOVNA NARAVA TELESA
Večpredstavost in virtualna resničnost so novi pojmi s katerimi se srečjemo in pridobivamo nove izkušnje in kaj bi s tem ? Nova izkušnja in funkcija, ki se prebuja v naši zavest omogoča, da funkcijoniramo tudi na drugačen način, nova spoznanja nam omogočajo, tudi nova dojemanje o resnici, ki je.
Odpiranje novih poti zaznav, je kot v računalniku odpiraje vrat in oživljanje novih programov, računalniških iger, nove kvalitete našega bivanja.
Na računlnikih vidimo resničnost, ki je ni in v resnici je in je vidna samo na prikazovalniku, podobno kot v našem prikazovalnIku, zavesti v naših glavah, mislih in duhu. In kar je najpomembneješe, realnost je v našis notranjosti, v nas samih.
Je notranjost materije, je naša zaznava in na nek način vedno bolj resnični svet. Na to nas opomnijo tudi računi, ki jih moramo za to, da bi delujemo, plačati v tem našem resničnem svetu.
Zahod je dosegel tisto točko materializma, da je izgubil pregled nad vrednotami življenja, nad povezavo med dokončnim in neskončnim, delnim in absolutnim. Materializem je ¬povedano z drugimi besedami - povzročil nemir, ki preprečuje, da bi se človek dvignil do skrajnega duhovnega vrha.
Vstop v to zaznvao so naši čuti in vprašanje je ali imamo vse čute odprte in zazanave aktivirane ter ali z našo zavestjo znamo zaznave denimo našega čustva dojeti okolico?
Klasični pogovorni jezik zahteva urjenje in šolanje, ki kar traja. Kako okorni smo, ko je potrebno komunicirati z jezikom čustev, ali vibracij zvoka in podobno. Dejstvo je da večina to orodje niti ne uporablja.
Sicer je razveseljivo, da srečujemo vedno več ljudi, ki uporabljajo govorico intuicije.
Mislim da so tu v prednosti ženske, ki imajo Jin energijo in so sposobne materializirati
marsikakšno zaznavo energij, vibracij in tokov različnih vrst.
Bajaličarji so zbrali dovolj poguma in so uporabljali bajalica kot pripomoček ter rahlo "drhtenje" človeškega telesa opreminili v vidno zaznavo.
Nekateri so odvrgli nihalo kot "berglo" in se prepustili drugim čutom nekateri svojim rokam, da se prosto gibljejo v vibracijah prostora in okolja. Izkazalo se je, da gibi rok sledijo natančnim vzorcem in zaznavam v okolju.
Nekateri za senzor uporabljajo celotno telo.
Za razumevanje s telesom in misli je pomembno vedeti, kaj je človeško telo. Telo je oblična živa snov v eni osebi. Telo že odraža prisotnost duše. Izraža jo v vsem, kar je. Razločevanje med "telesom in dušo" je bilo prevzeto preko Grčije od Indije in je nepopolno, saj je duša prisotna v vsem telesu in se od njega razloči šele, ko ni več telo, ko postane truplo, ko izgubi svojo obliko. Takrat pravimo, da je duša zapustila telo.
Ali tedaj obstaja neka temeljna istovetnost in ne samo združitev duše s telesom, ki ga oživlja. Kako si upamo govoriti o združitvi dveh enakovrstnih resničnosti?
Ali bi jemali resno tistega, ki bi želel pokazati na povezavo med belo obleko Henrika IV. in njegovim konjem? Veliko ljudi bi se temu smejalo. Zakaj bi torej to dokazovali? Vendar delamo enako, ko govorimo o duši, ki jo hočemo opredeljevati izven telesa. To razlikovanje izhaja iz napačne razlage Descarta, ki je označil na neki osebi kot telo vse, kar je snovnega, dušo pa kot uporabo uma. Pozablja, da vsakdo - moški ali ženska - razmišlja z lastnimi možgani (umom), tako tudi v vsakem položaju, ko jemo, hodimo ali spimo, naše telo izraža tisto, kar ga oblikuje in obvešča. V svoji lastni zgradbi vsako telo izraža tisto, kar je, svojo lastno obliko, ki ga ohranja v biti ... Telo izraža dušo.
Ko se v trenutku srečamo z identifikacijo » sem telo« ali vprašanjem » imam telo« se odpirajo nova vprašanja ali truplo ima dušo ali duša telo.
Ko si rečemo imam se rad, je prisotno telo, ki funkcionira in opazovalec – zavest.
Velja pravilo, ko rečemo sem telo pogosto govorimo o utelešeni duši. Bivanje duše v naši fizični dimenziji mistiki pogosto povezujejo z časom in večnostjo. Smrt predstavlja vstop v večnost. Iz večnosti pa izhaja čas ...
Čeprav imamo smodejne programe, ki jih koordinira telo in ke naša zavest pa je povezovalec
Med nižjim in višjim.
Na grobovih prvih kristjanov je namesto datuma smrti zapisan datum rojstva, pred datumom pa so besede: NATUS EST.
Chiara Lubichl iz takšne drže naredi osnovni pristop k naši duhovni rasti.
Veliki sodobni zgledi duhovnega življenja, kot so Marthe Robin, Adrienne von Speyr, Maria Valtorta, Marie de la Croz, Tereza is Kalkute, to jasno izjavljajo. Življenje v svojem najvišjem izrazu pomeni torej živeti kot mrtev v sebi, življenjsko prozorno. Posredovanje angelov ali "mrtvih" v našem življenju se izraža v tem smislu.
