KEFIR IN JOGURT - ZDRAV ZAJTRK

torek, avgust 19 2014 @ 05:33 AM GMT

Piše: Admin

ZGODOVINA KEFIRJA


Beseda kefir prihaja iz turške besede "keif" - dobro počutje.

Po legendi so bila kefirjeva zrnca darilo Mohameda svojim vernikom, vendar dejanska starost kefirjeve kulture ni znana.

Znano je le, da so ga bila ljudstva v področju Kavkaza uporabljala že stoletja, preden se je nato pojavil najprej v Rusiji in pozneje tudi drugod po svetu.
Kefirjeva zrnca, ki služijo za pridobivanje kefirja, sestavlja okrog 30 vrst bakterij in 25 vrst kvasovk.

Znanstveniki doslej še niso uspeli ugotoviti, kako je tako kompleksna, svojevrstna združba bakterij in kvasovk sploh nastala, to, da ostaja v glavnem nespremenjena že mnoga stoletja, pa je sploh nekaj izjemnega.

Doslej so neslavno propadli vsi poskusi, da bi kaj podobnega spravili skupaj umetno, v laboratorijskih pogojih. Kefirjeva kultura, imenovana tudi kefiran, tako še naprej ostaja eden od znanstveno nerazložljivih čudežev narave.
Po nekaterih bolj metafizičnih razlagah se je kefirjeva kultura skozi stoletja evolucijsko aktivno prilagajala človekovim potrebam, kar pomeni, da so se ljudem koristne bakterije in kvasovke uspešno razvijale v smeri večje učinkovitosti za človekovo zdravje, medtem ko tistim, ki bi delovale škodljivo, dostop in razvoj v kefiranu ni bil dovoljen.


Skratka, kefirjeva kultura je svojevrsten bakterijski planet v malem, ki že stoletja živi v globoki simbiozi s človekom.

O nespornih zdravilnih učinkih kefirja najdemo ogromno podatkov na internetu, veliko tudi v slovenščini, še več pa seveda v angleščini. Kaj je kefir?


Kefir je eden najstarejših vrst fermentiranega mleka, ki izvira s Kavkaza. Danes je priljubljen mlečni napitek zaradi domnevnih zdravilnih učinkov na človeško telo in okolju prijazne proizvodnje. Zaradi svojih značilnih lastnosti je poznan tudi kot mlečna pijača ali mlečni šampanjec. Je kisel, rahlo alkoholen in osvežujoč napitek s probiotnčnimi lastnostmi. Ima rahlo penasto strukturo, ki jo povzročajo mehurčki CO2, ki v kefirju nastanejo kot produkt alkoholne fermentacije. Kefir proizvajamo s pomočjo mlečno-kislinske in alkoholne fermentacije, ki jo omogoča raznovrstna mikroflora kefirnih zrn.

Kavkaška ljudstva so kefir izdelovala iz kravjega, ovčjega ali kozjega mleka v vrečah iz živalskih kož, občasno pa so ga izdelovali tudi v glinenih loncih, lesenih čebrih ali hrastovih sodih. V mleko so dodali kefirna zrna in pustili, da je farmentacija potekala 24 ur pri sobni temperaturi. V hladnih dnevih so usnjene vreče čez dan pustili na soncu in jih zvečer prinesli nazaj v hišo. Imeli so navado, da je vsak obiskovalec ob prihodu in odhodu vrečo nežno zazibal in s tem premešal vsebino. Kefirna zrna so ločevali od nastalega kefirja tako, da so zrna zavozlali v enega od kotov usnjenih vreč. Tako nastali kefir, ki so ga prelili v posode, je bil namenjen takojšnjemu uživanju. Včasih so kefir še enkrat fermentirali, vendar brez kefirnih zrn. Svež kefir so dali v lesene sode, včasih pa so mu dodali tudi malo svežega kravjega mleka. Sodi so bili neprodušno zaprti. Te sode so pustili stati nekaj dni in dobili so pijačo z nekaj več alkohola ter CO2. Kefirna zrna so prehajala iz generacije v generacijo ljudstev Kavkaza. Ti ljudje so smatrali kefirna zrna kot znak bogastva, zato so tudi skrbno varovali skrivnosti izdelave kefirja, znanje in širitev.

ZGODOVINA KEFIRJA


Beseda kefir prihaja iz turške besede "keif" - dobro počutje.

Po legendi so bila kefirjeva zrnca darilo Mohameda svojim vernikom, vendar dejanska starost kefirjeve kulture ni znana.

Znano je le, da so ga bila ljudstva v področju Kavkaza uporabljala že stoletja, preden se je nato pojavil najprej v Rusiji in pozneje tudi drugod po svetu.
Kefirjeva zrnca, ki služijo za pridobivanje kefirja, sestavlja okrog 30 vrst bakterij in 25 vrst kvasovk.

Znanstveniki doslej še niso uspeli ugotoviti, kako je tako kompleksna, svojevrstna združba bakterij in kvasovk sploh nastala, to, da ostaja v glavnem nespremenjena že mnoga stoletja, pa je sploh nekaj izjemnega.

Doslej so neslavno propadli vsi poskusi, da bi kaj podobnega spravili skupaj umetno, v laboratorijskih pogojih. Kefirjeva kultura, imenovana tudi kefiran, tako še naprej ostaja eden od znanstveno nerazložljivih čudežev narave.
Po nekaterih bolj metafizičnih razlagah se je kefirjeva kultura skozi stoletja evolucijsko aktivno prilagajala človekovim potrebam, kar pomeni, da so se ljudem koristne bakterije in kvasovke uspešno razvijale v smeri večje učinkovitosti za človekovo zdravje, medtem ko tistim, ki bi delovale škodljivo, dostop in razvoj v kefiranu ni bil dovoljen.


Skratka, kefirjeva kultura je svojevrsten bakterijski planet v malem, ki že stoletja živi v globoki simbiozi s človekom.

O nespornih zdravilnih učinkih kefirja najdemo ogromno podatkov na internetu, veliko tudi v slovenščini, še več pa seveda v angleščini. Kaj je kefir?


Kefir je eden najstarejših vrst fermentiranega mleka, ki izvira s Kavkaza. Danes je priljubljen mlečni napitek zaradi domnevnih zdravilnih učinkov na človeško telo in okolju prijazne proizvodnje. Zaradi svojih značilnih lastnosti je poznan tudi kot mlečna pijača ali mlečni šampanjec. Je kisel, rahlo alkoholen in osvežujoč napitek s probiotnčnimi lastnostmi. Ima rahlo penasto strukturo, ki jo povzročajo mehurčki CO2, ki v kefirju nastanejo kot produkt alkoholne fermentacije. Kefir proizvajamo s pomočjo mlečno-kislinske in alkoholne fermentacije, ki jo omogoča raznovrstna mikroflora kefirnih zrn.

Kavkaška ljudstva so kefir izdelovala iz kravjega, ovčjega ali kozjega mleka v vrečah iz živalskih kož, občasno pa so ga izdelovali tudi v glinenih loncih, lesenih čebrih ali hrastovih sodih. V mleko so dodali kefirna zrna in pustili, da je farmentacija potekala 24 ur pri sobni temperaturi. V hladnih dnevih so usnjene vreče čez dan pustili na soncu in jih zvečer prinesli nazaj v hišo. Imeli so navado, da je vsak obiskovalec ob prihodu in odhodu vrečo nežno zazibal in s tem premešal vsebino. Kefirna zrna so ločevali od nastalega kefirja tako, da so zrna zavozlali v enega od kotov usnjenih vreč. Tako nastali kefir, ki so ga prelili v posode, je bil namenjen takojšnjemu uživanju. Včasih so kefir še enkrat fermentirali, vendar brez kefirnih zrn. Svež kefir so dali v lesene sode, včasih pa so mu dodali tudi malo svežega kravjega mleka. Sodi so bili neprodušno zaprti. Te sode so pustili stati nekaj dni in dobili so pijačo z nekaj več alkohola ter CO2. Kefirna zrna so prehajala iz generacije v generacijo ljudstev Kavkaza. Ti ljudje so smatrali kefirna zrna kot znak bogastva, zato so tudi skrbno varovali skrivnosti izdelave kefirja, znanje in širitev.


Legenda o kefirju

Kefir je posebnež med fermentiranimi vrstami mleka, njegova zgodovina pa je povezana s številnimi legendami. Legendo o kefirju ovija tančica skrivnosti, saj do danes ni raziskano, kako so kefirna zrna pravzaprav nastala. Kefir je doma pod kavkaškimi hribi, ki ležijo med črnim in kaspijskim morjem. Kavkaška ljudstva še danes verjamejo, da so kefirna zrna prišla v njihovo deželo pred približno 1400 leti, kot Alahovo darilo oziroma darilo preroka Mohameda. Tako so kefirna zrna imenovali kar »prerokova zrna«. Znanstveniki pa se bolj nagibajo k naključnemu nastanku kefirnih zrn, in sicer so Kavkaška ljudstva pridobivala kefir v usnjenih vrečah. Vsak dan so iz vreč odlili fermentirano mleko v vanj dolili sveže. Morda je prav to vodilo v nabiranje plasti mikroorganizmov, ujetih v proteinski in polisaharidni material in s časoma v tvorbo pravih kefirnih zrn.

Kefirja dolga stoletja zunaj kavkaških gora niso poznali, nato pa se je začela širiti vest o njegovi uporabi za zdravljenje tuberkuloze, želodčnih in črevesnih bolezni. Vendar je bilo v tistem času do kefirnih zrn zelo težo priti. Zato je okoli leta 1900 ruska družba »All – Russian Physicians« prosila brata Blandovs, ki sta bila lastnika tovarne sira v mestu Kislovodsk na severnem Kavkazu, za pomoč. Brata sta prišla na idejo, da bi lahko uporabila lepoto mlade uslužbenke Irine Sakharove, ki naj bi kavkaškega princa Bek-Mirza Barchorov prosila za kefirna zrna. Irina je tako odpotovala in prosila princa za kefirna zrna, vendar jo je ta zavrnil. Vendar se princ ni hotel odpovedati njeni lepoti. Ker se je zaljubil v Irino, je naročil svojim možem, da jo ugrabijo. Proti njeni volji so jo pripeljali nazaj na dvor. Rešila sta jo njena delodajalca, ona pa je proti princu vložila tožbo na carskem sodišču. V opravičilo ji je princ ponudil zlato in dragulje, vendar je Irna zavrnila njegovo ponudbo ter zahtevala in tudi dobila kefirna zrna. Tako je leta 1908 Irina Sakharova prinesla v Moskvo prvi kefir, ki je bil v začetku uporabljen v medicinske namene.

Zdravilni učinki tradicionalnega kefirja
Pozitivni učinki na zdravje kefirja so bili dokazani v različnih kliničnih študijah. Zdravilni učinki kefirja pomagajo ustvariti harmonično življenje, za katerega je potrebna tudi zdrava prehrana
in zdrav življenjski slog.

Zdravilni učinki tradicionalnega kefirja:
• krepi imunski sistem (Furukawa et al., 1991, Osada et all, 1994),
• pozitivno vpliva na vitalnost (Otes in Cagindi, 2003),
• razstruplja organizem (Otes in Cagindi, 2003),
• uravnava delovanje prebavil (Goncharova et al., 1979; Sukhov et al., 1986),
• znižuje raven holesterola ter varuje srce inožilje (Tamai et al., 1996),
• deluje protitumorno (Cevikbas et al., 1994; Furukawa et al., 1991; Driessen and Boer, 1989; Fernandes et al., 1987; ...),
• deluje antimikrobno in preprečuje okužbe (Zacconi et al., 1995; Serot et al., 1990; Cevikbas et al., 1994),
• izboljšuje presnovo hrane, primeren je za diete,
• zmanjšuje zakisanost telesa.

Poleg tega je kefir primerno živilo za ljudi, ki niso zmožni prebavljati mleka zaradi laktozne intolerance. Vzrok je odsotnost encima laktaze. V kefirju med fermentacijo kefirna mikrobiota razgradi večino laktoze in jo pretvori v mlečno kislino. Zato ljudje z oslabljeno sposobnostjo razgradnje laktoze, kefir lažje prebavijo.

Kefirna zrna

Tradicionalni kefir nastane iz mleka s pomočjo kefirnih zrn. So simbioza dobrih mlečno-kislinskih laktobacilov in streptokokov, ocetno-kislinskih bakterij ter kvasovk. Kefirna zrna so nepravilne oblike, hrapave površine, bele ali rumenkaste barve. Po konsistenci so malo elastične, želatinaste granule. Zrna so različnih nepravilnih oblik, premera od nekaj milimetrov do 2 do 3 cm. Podobna so lahko cvetači, lahko so ovalne, kroglaste oblike ali pa so takšne oblike kot proso. Med fermentacijo se velikost in število zrn v mleku povečujeta. Nova zrna nastanejo, ko se odlomi delec starega zrna in začne rasti.


Zakaj mora biti pokrovček kefirja napihnjen?

Tradicionalni kefir proizvajamo z uporabo kefirnih zrn, ki predstavljajo simbiotski sistem mlečno-kislinskih bakterij ter kvasovk. Mlečni sladkor oz. laktoza se med procesom fermentacije razgradi in pri tem nastaja tudi naravni CO2, kar povzroči napihovanje pokrovčka in marsikateri kupec napačno sodi, da je proizvod pokvarjen. Napihnjen pokrovček je torej posledica naravnih procesov in je znak kvalitete, saj se pokrovček lahko napihne samo pri tradicionalnem kefirju, ne pa pri kefirju, ki je narejen s pomočjo liofilizirane kulture. CO2 daje kefirju osvežujoč in rahlo peneč okus, ki je med potrošniki zelo cenjen.

Razlika med kefirjem, jogurtom in kislim mlekom
Velikokrat se ob polnih policah v trgovini začnemo spraševati, kakšne so sploh razlike med podobnimi proizvodi, predvsem med jogurtom (probiotičnim jogurtom), kislim mlekom in kefirjem. Vsi sodijo v kategorijo fermentiranega mleka, razlikujejo pa se predvsem v mikroorganizmih, ki povzročijo fermentacijo. Zgodovinsko gledano so ti mikroorganizmi vezani na podnebne razmere. Jogurt je tipičen produkt toplih krajev, kislo mleko pa najdemo v višje ležečih krajih s hladnejšim podnebjem. Kefir najbolj izstopa iz trojice, saj poleg bakterij vsebuje še kvasovke.


»Kefir učinkovito čisti telo in gradi uravnotežen notranji ekosistem mikroorganizmov za optimalno
zdravje in dolgoživost. Je lahko prebavljiv, telesu zagotavlja potrebne dobre bakterije in kvasovke, lahko
topne vitamine in minerale ter esencialne aminokisline.«
(Otes in Cagindi, 2003)
Zgodba o Mlekarni Krepko se je začela leta 1992 s kefi rjem, tradicionalnim fermentiranim mlečnim napitkom, za katerega se mnogi
sprašujejo, ali je čudež narave ali dar bogov.


Mlekarna Krepko je edina specializirana mlekarna v Evropi za izdelavo kefi rja na tradicionalni način iz kefi rjevih zrn.
Maja 2009 je tradicionalni Kefi r Krepko v mednarodni konkurenci dobil najvišje priznanje TRI ZVEZDICE in naziv OKUS LETA 2009
, ki ga podeljuje iTQi, vodilni mednarodni Inštitut za okus in kakovost iz Bruslja.

Priznanje za vrhunsko kakovost in okus je podelila žirija kuharskih mojstrov in somelierjev iz 75 držav na svečani prireditvi v Bruslju.
Paleta izdelkov obsega tradicionalni Kefi r Krepko (3,5 % m.m.), tradicionalni Kefi r Krepki suhec iz pol posnetega mleka
(1,5 % m.m.), druge fermentirane mlečne napitke in specialne sire.

Vsi izdelki so živila z visoko biološko dodano vrednostjo. Narejeni so iz visoko kakovostnega NEHOMOGENIZIRANEGA MLEKA IZ SLOVENIJE
(konvencionalnega ali ekološkega). Namenjeni so najzahtevnejšim, zdravstveno ozaveščenim kupcem, ki živijo zdravo in harmonično
življenje.




Navodila za pripravo kefirja

Za mlečni kefir so primerne vse vrste mleka, kar jih pozna svet - kravje, kozje, ovčje, konjsko, tudi sojino… Mleko je lahko sveže, kuhano, pasterizirano, homogenizirano, posneto, neposneto…

Priprava mlečnega kefirja je enostavna, za količino okrog 1. litra dnevno potrebujemo 10-15 minut.

• Za zorenje kefirja uporabimo posodo, ki naj ne bo kovinska, in naj bo v zgornjem delu čim bolj odprta, da bo pomivanje bolj enostavno, stresanje zrnc s cedila v posodo pa bolj priročno.
• V posodo stresemo kefirjeva zrnca in jih prelijemo z mlekom (pozor: pred tem zrnc ni potrebno spirati z vodo, razen v primeru, če se onesnažijo). Priporočljivo razmerje med zrnci in mlekom je 1:4.
• Posodo pokrijemo (a ne nepredušno) in položimo na ustrezno mesto, stran od toplotnih virov in nedosegljivo za sončne žarke.
• Optimalna - ne pa tudi nujna - temperatura za pridobivanje kefirja je 22 stopinj Celzija. Pri tej temperaturi je kefir primerno zrel v 24. - 48. urah, kar pa je odvisno tudi od količine zrnc v mleku - več ko jih je, hitrejše je zorenje kefirja. Posodo lahko postavimo tudi v hladilnik. V tem primeru zorenje poteka pribl. 3 krat počasneje kot na sobni temperaturi.
• Po približno 12. urah ali tudi pozneje (če nameravamo kefir zoreti več kot en dan) vsebino posode dobro premešamo. Priporočljiva je ponovitev čez naslednjih 12 ur.
• Ko kefir dozori po našem okusu, ga še enkrat temeljito premešamo, nakar ga precedimo. Uporabimo cedilo s premerom vsaj 10 cm, z mrežico, ki ima luknjice premera 2-3 mm.
• Kefirjev napitek je priporočljivo hraniti v hladilniku, kjer lahko počaka več dni, zrnca pa seveda takoj po precejanju romajo nazaj v posodo (ki jo seveda prej pomijemo). S tem pa se že vrnemo na začetek teh navodil…





Ker organska kislina v kefirju rahlo električno reagira pri stiku s kovino, se pri delu s kefirjem izogibajmo uporabi kovinskih predmetov. Predvsem posoda za zorenje in posoda za shranjevanje (že precejenega) kefirja naj ne bosta iz kovine, medtem ko sta žlica za mešanje in cedilo časovno manj v stiku s kefirjem, zato ne bo hudega, če sta železni (za aluminij pa že nekaj časa velja, da ni ravno zdrav za uporabo v gospodinjstvu).
Če posodo, v kateri kefir zori, postavimo v hladilnik, se delovanje bakterij izrazito upočasni, kar pomeni, da tudi proces nastajanja kefirja poteka bolj počasi. Razmerje je približno 3:1 - kefir v hladilniku dozori v treh dneh toliko, kot v enem dnevu na sobni temperaturi.
Dobro je vedeti tudi to, da temperatura, na kateri kefir zori, nekoliko vpliva na strukturo in okus kefirja. Zato doma pridobljen kefir ni vedno popolnoma enak po gostoti in okusu (razlika je predvsem v kislosti), kar pa ne vpliva na njegove pozitivne, zdravilne učinke.
Seveda je s higienske plati logično, da je posoda, v kateri pridobivamo kefir, pokrita. Dejstvo, ali jo zatesnimo nepredušno ali ne, tudi v določeni meri vpliva na strukturo in okus kefirja. (Ta razlika je vsekakor bolj opazna pri vodnem kefirju, saj se v zatesnjeni posodi ohrani precej več alkohola, kot v primeru, če posoda "diha".)

Vodni kefir pridobivamo tako, da v vodo poleg kefirjevih zrnc dodamo sadje (zelo primerne so recimo rozine v kombinaciji z limono) in sladkor. Tudi tak kefir vsebuje številne zdravilne učinkovine, a vsebuje tudi 2-4 % alkohola (toliko kot pivo!). Torej pazite, koliko vodnega kefirja ste popili, preden sedete za volan!
Kot osnovo za vodni kefir lahko uporabimo zrnca mlečnega kefirja (obstaja prehodno obdobje prilagoditve zrnc na novo okolje), obratno pa ne gre: zrnca, ki so nekaj časa bivala v vodnem kefirju, ne moremo več uporabiti za mlečni kefir.
Pri vodnem kefirju so zrnca navadno ves čas v vrečki iz bombažne tkanine, namočene v tekočini - pripravku za kefir. Ko je vodni kefir zrel, preprosto odstranimo vrečko (podobno kot pri čaju v vrečkah).
Nasprotno pa morajo biti zrnca mlečnega kefirja vedno neposredno v samem mleku, iz zrelega kefirjevega napitka pa jih izločimo, kot rečeno, s precejanjem.
Pastirji na Kavkazu so kefir pridobivali v mehovih iz živalske kože. Meh so obesili ob vhodnih vratih, tako da je vsakič, ko je kdo odprl vrata, s tem tudi premešal kefir. Za nas, ki nismo tako prvinsko iznajdljivi, zadostuje, da kefir v procesu nastajanja vsaj dvakrat dobro premešamo kar z žlico.

Če je zrnc v mleku relativno veliko, bakterije učinkujejo bolj intenzivno in hitreje. Posledica tega je lahko, da pride do neenakomerne zgostitve, pri čemer se del mleka v obliki prozorne tekočine usede na dno, gostejši del pa se nabere na vrhu in pogosto, zaradi izločanja CO₂, tudi nekoliko "nabrekne". Pri izrazito zrelem kefirju, ki ga dlje časa nismo premešali, se lahko na površini pojavijo rjavkaste lise. Ne ustrašite se, saj s takšnim kefirjem ni nič narobe, potrebno ga je le dobro premešati.
Bolj blago dozorel kefir je skoraj popolnoma brez vonja, bolj močno zrel pa rahlo zadiši po kislem. V primeru dileme pomeni - če kefir nima izrazito neprijetnega vonja, je zanesljivo užiten.
Naj omenim, da sem za poskus pol litra kefirja z zrnci pustil v hladilniku kar dobre štiri mesece (uporabil sem homogenizirano mleko). Po tem času je velik del zrnc (a ne vsa!) porjavel in propadel, sam kefir pa še vedno ni imel slabega vonja in okusa...


Poudariti velja, da kefirjevih zrnc po precejanju ni potrebno spirati z vodo! Vse, kar s tem naredimo, je le to, da veliko število koristnih bakterij speremo v odtok. Če pa se že zgodi, da zrnca morate oprati (če bi vam npr. padla na tla ali se kako drugače onesnažila), tega nikar ne počnite s klorirano vodo neposredno iz vodovoda, saj lahko klor uniči bakterijsko kulturo in kvasovke! Vodo iz vodovoda lahko uporabite, če jo najprej za nekaj ur pustite stati v odkriti posodi, da klor iz nje izhlapi (tako kot velja za vodo za zalivanje rož).
Zelo praktično je, če kefir po precejanju nalijemo v skodelice, ki jih nato postavimo v hladilnik. Ker je kefir brez vonja, so lahko skodelice v hladilniku nepokrite. Se pa lahko zgodi, da se sam kefir navzame tujih "arom", če imate v hladilniku nepokrito hrano z močnim vonjem, npr. slanino, salamo ali nekatere vrste sirov.


Pomembno: marsikomu kefirjeva zrnca propadejo, ko jih za nekaj časa preneha uporabljati (npr. v času dopusta). Iz lastne prakse lahko zagotovim, da kefirjeva zrnca, prelita z mlekom, brez težav preživijo v hladilniku več tednov. Če pa želimo, da "pavzirajo" več mesecev, jih precedimo, shranimo v plastično vrečko in damo v zamrzovalnik.
Po nekaterih receptih naj bi bilo potrebno kefirjeva zrnca, preden jih damo v zamrzovalnik, temeljito posušiti na zraku. Vendar moje izkušnje ne potrjujejo, da bi takšen način imel kakšno opazno prednost; le po nepotrebnem se izpostavimo možnosti, da zrnca v postopku sušenja dejansko uničimo.

[image6]
Kefirjeva zrnca se neprestano razmnožujejo in rastejo. Če želimo, da se množijo hitreje, jih dobro precedimo in nato stresemo na čist pladenj, kjer jih z nožem drobno razrežemo (kar niti ni povsem enostavno, ker so presenetljivo elastična). ***
Še to: na policah trgovin je pogost mlečni "kefir", ki je pridobljen na podlagi le nekaj vrst bakterij, izločenih iz izvorne kefirjeve bakterijske kulture. Takšen napitek se dejansko sploh ne bi smel imenovati kefir (čeprav mu je po okusu podoben).

Redno uživanje jogurta je lahko koristno za vaše telo, saj je jogurt bogat s proteini, vitamini in kalcijem. Je pomemben sestavni del vaše prehrane, ki poleg tega, da je hiter obrok, navdušuje še s svojo zdravilnostjo. S sadjem z domačega vrta in oreščki ga lahko uživate za zajtrk, malico in večerjo, lahko pa iz njega pripravite omako za solato ali spečete slaščice, ki jih postrežete za kosilo.

Kakšna je razlika med navadnim in probiotičnim jogurtom?

Ali ste vedeli, da je jogurt v 20. stoletju veljal za zdravilo?

Jogurt je eden najstarejših fermentiranih in najbolj razširjenih mlečnih izdelkov na svetu. Prvi jogurti so bili izdelani iz ovčjega in bivoljega mleka, manj pa iz kozjega in kravjega. Na začetku prejšnjega stoletja je jogurt veljal za zdravilo, ki so ga prodajali le v lekarnah. Zaradi priljubljenosti in vsestranske uporabe je dosegel privilegirano mesto v človekovem vsakdanjem življenju.
Jogurt je nepogrešljiv vir zdravja
Jogurt je bogat vir vitaminov, ki pospešujejo razvoj mlečnih bakterij, in vir mineralov, še posebej kalcija. Jogurt človekovo telo preskrbi z beljakovinami, fosforjem, kalijem in riboflavinom. Primeren je tako za najmlajše kot tudi za starejše. Dojenčkom pomaga pri razvoju kosti in zob, pomemben je za otrokovo pravilno rast, ki temelji na okrepljenem imunskem sistemu. Starostnikom pomaga pri preprečevanju osteoporoze, izboljšanju prebave, zaviranju starosti, povečanju naravne odpornosti in krepitvi imunskega sistema. Zaradi vitamina A pa pripomore tudi k zdravi koži, boljšemu videzu, zdravim nohtom in lasem.

Probiotični jogurt se od navadnega jogurta razlikuje v tem, da vsebuje žive bakterije, ki preživijo pot skozi želodec in so še žive, ko pridejo do debelega črevesa. Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki pozitivno učinkujejo na zdravje gostitelja, saj so podpora telesu pri čim boljšem in čim hitrejšem okrevanju, pri spodbujanju delovanja prebavil, krepitvi naravne odpornosti, preprečevanju črevesnih okužb. Navadni jogurt za razliko od probiotičnega sicer tudi vsebuje bakterije, a te ne preživijo prehoda v prebavni trak. Tudi te bakterije prek svojega delovanja na mleko ugodno delujejo na prebavo in urejanje črevesne mikroflore, zato je tudi navadni jogurt zelo dobro živilo. Za katerega se boste odločili, je odvisno od vas in želje, kaj od jogurta želite.

Z doma narejenim sadnim jogurtom v nov dan

Ni se treba odrekati zajtrkom z jogurtom in sadjem. A pomembno je, da dan začnete z zdravim zajtrkom. V Agenciji za zdravo življenje vam priporočamo, da sadne jogurte zamenjate z manj maščobnimi ali probiotičnimi jogurti. Če kupujete slednje, bodite pozorni, da bodo jogurti neobdelani, brez sladil in da bodo vsebovali žive (aktivne) kulture. Jogurtu dodajte sveže sadje z domačega vrta, žlico oreščkov, ki jih imate radi, različne vrste kosmičev in semen, pšenične kalčke ali ščepec cimeta. Ker jogurt že vsebuje mlečni sladkor, imenovan laktoza, dodatno slajenje ni potrebno, niti ni zdravo. S takšnim zajtrkom boste dan začeli polni energije in zdravja. Jogurt pa ni odličen le za zajtrk, temveč ga lahko zaužijete tudi pred spanjem, saj takšen obrok, poln kalcija in beljakovin, predstavlja odlično za želodec ne težko večerjo, kalcij in beljakovine pa vam bodo pomagale zaspati.
https://www.youtube.com/watch?v=g8inJzX-6yE

Vir:
http://www.med.over.net
http://www.agencija-zz.si/zdrav-jedilnik
http://www.ekokrepko-spletni-butik.si
http://www.culturesforhealth.com/kefir

Komentarji (0)


EZOTERA
http://www.compat.org/article.php/20140819053316444