Registriraj se
Prijava
Dobrodošli na EZOTERA
sobota, november 25 2017 @ 03:37 AM UTC

ŠTIRI PLEMENITE RESNICE

Če bi rekli, da je bila filozofija Bude filozofija umikanja, da je zavestno želel uiti, bi bilo to netočno. To bi bila napačna interpretacija.

Kar je Buda zares hotel, je, da se na Zemlji konča človekovo trpljenje
Ko je Buda dosegel najvišje spoznanje, se je vrnil med ljudi in jim prenesel esenco svojega znanja na način, za katerega je ocenil, da je najprimernejši.

Učil je o štirih plemenitih resnicah, te so. resnica o trpljenju, resnica o izvoru trpljenja, resnica o cilju in resnica o poti.

" Nikoli nisem pričakoval, da se mi bo pomen tega izreka tako nazorno razkril. To je lahko samo en primer, kako je Dhamma pravo nasprotje posvetnosti, egocentričnosti in pridobitništva. Buda npr., ni nikoli zaračunal ljudem tega, kar je nudil.

Tu se razkriva ena od dimenzij budizma, ki je nad suhoparnimi "strokovnimi" polemikami, kaj je mišljeno s tem ali onim izrazom v budizmu, ali kaj budizem je in kaj ne.

Prav tu vidim primer, kako je z enim samim aktom zaupanja in dobrote ves intelektualizem in formalizem puščen za seboj.

Temeljna nota, ki preveva vse to, je lepo izražena z izrekom, ki ga je često moč najti na koncu budističnih tekstov:

"SABBE SATTA BHAVANTU SUKHITATTA" ali

"Naj bodo srečna vsa živa bitja".


Kako naj bodo vsi srečni?

S spoznanjem in odstranitvijo vzrokov trpljenja!

To pa je pot Dhamme, ali spoznavanja stvari takih kot so. In če je temu res tako, potem je to res najdragocenejši dar, k preizkusu česar bi želel vsakogar povabiti.
Morda ne bo odveč pojasnilo, da častiti Ajahn Su-medho teh knjig ni napisal, temveč so jih po tonskih posnetkih njegovih govorov ob raznih priložnostih v obdobju dvajsetih let sestavili drugi kot odgovor na želje mnogih, da bi si olajšali razumevanje prakse budizma.
Povzetki zajemajo oba vira, zgoraj imenovanega in vir: Choguyam Trungpa v delu: "Prebujanje za duhovni materializem".

Štiri plemenite resnice so;
1. trpljenje obstaja, ima svoj vzrok in konec in obstaja način, metoda, kako končati to trpljenje.

Plemenita osmeročlena pot.

Vsaka od teh resnic ima tri vidike, ki odpirajo možnost za dvanajst stopenj razumevanja ali dvanajst spoznanj. Theravadsko izročilo ima tiste, ki jasno razločijo in uvidijo vse štiri Plemenite resnice z vseh treh možnih perspektiv, za popolne, ara-hant.

Arahant pomeni človeka, ki razume resnico, kot razumevanje Štirih plemenitih resnic.

Prva Plemenita resnica - "trpljenje obstaja" - je prvo spoznanje.

Kakšno spoznanje?
Iz tega ni potrebno napraviti nič veličastnega. Gre zgolj za spoznanje, da trpljenje je. To je osnovno spoznanje. Nevednež bi rekel: Jaz trpim. Nočem trpeti. Meditiram zato, da bi se rešil trpljenja, toda še vedno trpim, ampak nočem trpeti... Kako naj se rešim tega trpljenja, kaj naj naredim ?' Ampak to ni razumevanje, ki ga izraža

Prva plemenita resnica. Ne, JAZ trpim in hočem končati to trpljenje, temveč trpljenje je, to je pravo razumevanje.

Tokrat ne gledate na bolečino ali gorje, ki ga občutite, kot na svoje gorje, svojo bolečino, temveč opazujte, beležite, spremljajte: "Trpljenje je prisotno, dukkha je prisotne.

" To je perspektiva opazovanje in beleženja, položaj Budnega, ki vidi Dhammo. To spoznanje je zgolj uvid, da trpljenje je, brez osebnega ali intimnega podtona. To spoznanje je pomemben uvid. Motriti ali pričati duševnemu trpljenju ali telesnim bolečinam in prepoznati trpljenje, uvideti ga kot dukkho in ne kot osebno propadlost, neposredno prepoznanje tega doživetja kot dukkha in ne odziv iz navade.


Drugo spoznanje Prve plemenite resnice je: "Trpljenje moramo razumeti."

Drugi videz vsake od Plemenitih resnic je izražen z besedo "mora", naj bo razumljeno oz. to je šele potrebno spoznati. Drugo spoznanje je, da je dukkho potrebno razumeti. Gre torej za razumevanje in ne za to, da čimprej zadušimo in se otresemo doživetja dukkhe.

Ukvarjanje s trpljenjem je v resnici postopek spoznavanja in prepoznavanja.

Izraz "razumevanje" se često uporablja v vsakdanji rabi, v jeziku pali pa nakazuje lastnost sprejetja, zaobjetja in ne zgolj odzivnosti na katerokoli doživetje. Kakršnokoli doživetje trpljenja, bodisi telesno ali duševno, običajno sproži v nas avtomatizem pogojnih reakcij, z razumevanjem pa lahko res pogledamo na trpljenje, ga lahko sprejmemo, zaustavimo in se soočimo z doživetjem bolečine. To je torej drugi aspekt: trpljenje mora biti razumljeno.

Tretji vidik Prve plemenite resnice je: "trpljenje je razumljeno." Ko smo s trpljenjem res delali, ko ste prešli prakso prepoznanja in motrenja trpljenja, soočanja in razumevanja in opuščanja doživetja trpljenja, takega, kakršno je, potem šele lahko govorimo o tretjem vidiku, da je namreč trpljenje že razumljeno oz. da je dukkha že razumljena.

To so torej trije vidiki Prve plemenite resnice: dukkha je, potrebno jo je razumeti in dukkha je razumljena.

To je model treh vidikov vsake od Plemenitih resnic. Prva je izjava, potem načrt in potem rezultat te dejavnosti. V jeziku palijskega Kanona te tri stopnje izražajo izrazi pariyatti^ patipatti in pativedba.

Pariyatti je teorija ali izjava, da trpljenje je.
Patipatti je praksa, dejansko soočanje s tem doživetjem.
Pativedba pa je sad tega napora.


To imenujemo refleksivni vzorec, proces razvoja naše zavesti kot refleksije. Zavest Budnega je refleksivna, zavest, ki pozna stvari take, kakršne so.

Te Štiri plemenite resnice uporabljamo za svoj razvoj. Uporabljamo jih v povsem običajnih situacijah našega življenja, v čisto vsakdanjih odvisnostih in obsedenostih.

S temi resnicami lahko raziskujemo svoje odvisnosti, da bi jih razumeli.

Tretja plemenita resnica nas lahko pripelje do ponehanja, do konca trpljenja in do izvajanja Osmeročlene poti, dokler ne dosežemo razumevanja.

Ko je Osmeročlena pot popolnoma razvita, je ta oseba arhant, potem lahko rečemo, da vam je uspelo. čeprav se to morda zdi zapleteno (štiri resnice, trije vidiki, dvanajst spoznanji je pravzaprav čisto preprosto. To je kakor orodje, loga moramo uporabiti in ki nam pomaga razumeti trpljenje in odsotnost trpljenja.

Dandanes tudi v budističnih deželah ni več dosti budistov, ki bi še uporabljali Štiri plemenite resnice. Tudi Tajska ni izjema. Ljudje pravijo: "Ah da, Štiri plemenite resnice, to je stvar za začetnike." Potem pa mislijo, da morajo uporabiti raznorazne tehnike vipassana in postanejo čisto obsedeni od šestnajstih stopenj, preden sploh pridejo do Plemenitih resnic.

Prav čudno se mi zdi, da je prav v budističnem svetu tako pomena polno sporočilo odrinjeno kot primitivni budizem: ttTo je za otroke ali pa za začetnike. Višja stopnja je..." In se spustijo v zapletene teorije in ideje, pozabljajo pa pri tem na globino, ki jo skriva v sebi to spoznanje.

Štiri plemenite resnice so razmislek, ki ga je treba uporabljati vse življenje. Tu ne gre zgolj za spoznanje Štirih plemenitih resnic, treh vidikov, dvanajstih stopenj in potem postati arahat v enem obdobju intenzivne meditacije, potem pa iti naprej še v višji tečaj. Štiri plemenite resnice niso nekaj, kar bi lahko jemali tako zlahka. Na ozadju neprestane pozornosti nam Štiri plemenite resnice nudijo okvir za celo življenje odkritij in raziskovanj.


Sedeči Buda z gesto oz. v mudri razkritja Dhammacak-kappavattane Sutte. Glavni oltar meditacijske dvorane (Samostan Ratanagiri, Harnham, severna Anglija)



PRVA PLEMENITA RESNICA

Kaj je Plemenita resnica trpljenja?

Rojstvo je trpljenje, starost je trpljenje, bolezen je trpljenje, smrt je trpljenje, odsotnost vsega prijetnega je trpljenje, prisotnost neprijetnega je trpljenje, neizpolnjena pričakovanja so trpljenje, skratka, peterica predmetov naših zelja je trpljenje...
To je Plemenita resnica o trpljenju, tako je bilo razodetje, vpogled, spoznanje, modrost, vedenje in luč, ki so se pojavile v meni o stvareh, katerih do tedaj še nisem vedel.

Plemenita resnica o trpljenju mora biti razumljena. Taksno videnje, tako spoznanje, tako razumevanje, tako vedenje in takšna luč se je pojavila v meni o stvareh, katerih do tedaj še nisem vedel.

Plemenita resnica o trpljenju je razumljena. Takšno videnje, tako spoznanje, tako razumevanje, tako vedenje in taka luč se je pojavila v meni o stvareh, katerih do tedaj še nisem vedel.
Samyutta Nikaya LV7, 11,13.
Trije vidiki Prve plemenite resnice so:

Trpljenje ali dukkha je,
dukkha mora biti razumljena,
dukkha je razumljena.

Razmišljanje o človeškem trpljenju nas pripelje do sočutja do sotrpina in do apatije.

Prepričan sem, da je vsak doživljal trenutke velike napetosti in obupa ali pa vsaj trenutke nejevolje, čutni svet je delikatna. preizkušnja.

To pomeni, da si vedno izpostavljen užitkom in bolečinam in dualizmu samsare.

To je, kakor da bi bili v nečem zelo občutljivem in da bi pobrali vse, česar se slučajno dotaknemo s telesi in čuti. Tako gre to. To je rezultat rojstva.


Trpljenje je običajno nekaj, česar nočemo poznati, nekaj, česar se hočemo otresti, nekaj, kar ne želimo okusiti in vendar ga sami produciramo ?

Poglejmo, kako lahko razumemo nastanek in pojav dukkhe. Res poglejte, poglobite se in sprejmite svoje trpljenje. Poizkusite to razumeti, kadar čutite fizično bolečino ali obup ali napetost ali sovraštvo in odpor, kakršnokoli obliko pač že navzame, kakršnokoli kvaliteto ima, ne glede na to, ali je neznosna ali neznatna. To pa seveda ne pomeni, da je pogoj za razsvetljenje popolna in neizrekljiva beda. Ni potrebno, da ti je odvzeto vse, ali da te mučijo v mučilnici. Gre zgolj za zmožnost opazovanja trpljenja, pa četudi je to komaj zaznaven občutek nezadovoljstva, in za razumevanje le-tega.
Krivca naših problemov je lahko najti drugje. "če bi me moja mati resnično ljubila ali če bi bili vsi okrog mene resnično modri in bi si res trudili ustvariti primerno okolje, potem bi ne imel čustvenih problemov, ki jih imam sedaj!"

S pozornostjo smo voljni zaobjeti celoto življenja z razburjenji in dolgočasji, z upanji in obupom, užitki in bolečinami, z navdušenjem in naveličanostjo, z začetki in s konci, z rojstvom in s smrtjo.

V svoji zavesti smo bolj voljni sprejeti celoto kot pa zgolj predajati se prijetnemu in odrivati neprijetno. V procesu razumevanja se obrnemo k dukkhi, pogledamo vanjo, jo sprejmemo in prepoznamo, kjerkoli se pač pojavi.

Tako nič več zgolj ne reagiramo v skladu s starimi navadami predajanja užitkom ali izogibanja vsemu neprijetnemu. Zaradi tega lahko prenesemo več in smo bolj potrpežljivi.

Te nasvete lahko preizkusimo sami. To so pravzaprav odraz naših izkustev in ne zapletene intelektualne stvari. Prizadevajte si raje za hitrejši razvoj, namesto da se zadovoljite z ustaljenostjo starih navad. Kolikokrat se boste še čutili krive npr. zaradi splava ali drugih napak, ki ste jih naredili v preteklosti Ali boste sedaj do konca svojega življenja premlevali stvari, ki so se vam pripetile in se valjali v brezkončnih špekulacijah in analizah?

Nekateri ljudje postanejo tako zapletene osebnosti! če se zgolj prepuščate svojim spominom, nazorom in mnenjem, boste vedno obtičali v tem svetu in se nikoli ne povzpeli čezenj. To breme lahko odložite, če ste voljni uporabiti te nasvete smotrno. Odločite se: "Na te limanice se ne bom več ujel!





DRUGA PLEMENITA RESNICA

Kaj je Plemenita resnica o viru trpljenja?

To je hlepenje, ki ohranja bivanje in ki ga spremljata užitek in poželenje, ki najde užitek zdaj v tem, zdaj v čem drugem: ali z drugimi besedami: poželenje po čutnih užitkih, želja po bivanju in želja po izničenju.

Kje se to hlepenje pojavi in kje razbohoti?

Ob vsem prijetnem in zadovoljujočem, tam se pojavi, tam razbohoti.
To je Plemenita resnica o viru trpljenja; takšno videnje, tako spoznanje, tako razumevanje, taka modrost in luč so se pojavile v meni o stvareh, katerih do tedaj še nisem vedel.

To Plemenito resnico je potrebno spoznati in vir trpljenja opustiti. Takšno videnje, tako spoznanje, tako razumevanje, modrost in luč so se pojavile v meni o stvareh, katerih do tedaj še nisem vedel.

Ta Plemenita resnica je spoznana, vir trpljenja je opuščen, takšno videnje, tako spoznanje, tako razumevanje, modrost in luč so se pojavile v meni o stvareh, katerih do tedaj še nisem vedel.
Samyutta Nikaya, 11,4.

Stupa - eden najstarejših simbolov budizma. Osnova stupe ponazarja gojenje in ispopolnitev etike - sila, polkrožna kupola predstavlja gojenje in ispopolnitev koncentracije - samadhi, konica na vrhu pa gojenje in ispopolnitev modrosti - panya.
(Budistični samostan, Amaravati, Anglija.)



Trije vidiki Druge plemenite resnice so: "Je vir trpljenja, to pa je odvisnost od hotenja. Hotenje je treba opustiti. Hotenje je opuščeno."

Druga Plemenita resnica je izjava, da ima trpljenje svoj izvor v odvisnosti od treh vrst hotenj:

Poželenje po čutnih užitkih, kamatanha,
Hlepenje po postajanju, bha-va tanka, in
Želja po izničenju, vibhavatanha.



Kar je Buda zares hotel, je, da se na Zemlji konča človekovo trpljenje. Kot pravi Božanski bojevnik je v svetovni areni igral svojo vlogo. Izraza "Bog" ni uporabljal, vendar je uporabljal besedi "Resnica" in "Luč".

Po svoji lastni realizaciji je še 40 let ostal na Zemlji in poskušal povzdigniti zavest človeštva. Hodil je naokrog in povsod pridigal. Čeprav je bil fizično krhek, je nadaljeval s pridiganjem in poskušal med ljudi pripeljati Mir, Luč in Blaženost. Toda videl je, da ljudje, ki jim je želel pomagati, niso dovzetni, in prišel do zaključka, da je trpljenje človeštva skoraj nemogoče ustaviti.

Potem je odkril tisto, kar se imenuje nirvana: področje, kjer ugasnejo vse želje, vse zemeljske navezanosti, vse omejitve. Odideš izven področja fizičnega in vse je notranja eksistenca.

Tedaj je rekel: "Zdaj sem zelo zelo utrujen. Stopil bom v to blaženo stanje in se tam spočil." Odločil se je, da bo drugim božanskim bojevnikom prepustil, da se borijo za polno razodetje.

Trackback

Trackback URL for this entry: http://www.compat.org/trackback.php/20080818044040835

No trackback comments for this entry.

0 komentarjev.

SLIKE IZ GALERIJE

herb_eucalyptus.gif
Browse Album

STAREJŠI ČLANKI

nedelja 08-Jun


četrtek 05-Jun


torek 03-Jun


torek 06-May


nedelja 04-May


torek 22-Apr


ponedeljek 21-Apr


nedelja 26-Jan


petek 04-Mar


nedelja 20-Feb

SVEŽE NOVOSTI

No New Items