Zgodovina I Chinga
Zgodovina I Chinga se prične z dogodki, ki segajo v preteklost, ki nam ni znana. V čas, ko mi iz zahodnega sveta mislimo, da ni obstajal. Tedanji jing prebivalci tega planeta, so opazovali svet okoli sebe ga raziskovali in iskali skrito ozadje in zakonitosti. Iskali so skrite odgovore. Zelo pozorno so zapisovali in beležili vse odgovore in ustvarjali sklepe in ustvarjali sistem komunikacije z viši jing silami in inteligencami.
Veliki umi kitajske znanosti so sestavljali njegove dele kos po kos. Ustvarjali so celoto, ki so jo bogateli s svojimi odkritij in tako razkrivali nevidni svet okoli nas. Sam tekst ni obsežen, saj vsebuje le okoli tisoč znakov, komentarji Jing Poa deset strani z okoli deset tisoč znakov. Vse skupaj zajema obseg, ki ga lahko spravimo v manjšo brošuro. Jedrnatost tega teksta veliko govori o njegovi zgovornosti.
Mit o I Chinga govori o tem, da je kralj Fu Si jing iz teme kitajske neznane zgodovine prvi opazil temeljne manifestacije univerzalne energije in I Ching zapisala z abstraktnimi znaki . v obliki trigramov - Pakua ali osem trigramov ( natančneje osem figur divinacije), to so znaki, ki opisujejo osem elementov znotraj nas in nam poznemu svetu.
V času šang dinastije nekje okoli 1700 in 1100 leti pred našim štetjem so takratni svečeniki kanalizirali komunikacijo z onostranstvom. Skozi mnoge poizkuse in postopke so opazovali znake v pepelu kosti žrtvovanih živali. Ogenj je kot so verovali bila sveti posrednik med nebom in zemljo in preko dima vzpostavljala povezavo.
V hudi temi kitajskega živiljenja, so poznali žrtvovanje živali, po obrednem zažigu os opazovali nenavadne znake, ki so se pojavili v pepelu. Tako so kot še danes v mnogih plemenih opazovali ali se je žrtvovanje “prijelo “ ali ne ?
Ko je v davnini svetu vladal Pao Xi, je zrl navzgor in opazoval podobe na nebu; zrl je navzdol in
opazoval dogajanja na zemlji. Opazoval je sledove ptic in drugih živali in njihovo prilagajanje območjem.
Izhajal je neposredno iz samega sebe, posredno pa iz stvari.
Zato je iznašel osem trigramov, da bi prišel v stik z lastnostmi svetlobe božanstev in da bi urejal razmere vseh bitij.
Knjiga Bo Hu Tong takole opisuje primitivno stanje človeške družbe: »Na začetku še ni bilo niti moralnega niti družbenega reda. Ljudje so poznali le svoje matere, ne pa svojih očetov.
Kadar so bili ločeni, so iskali hrano; ko so se zadovoljili, so ostanke odvrgli. Hrano so uživali s kožo in dlako, pili so kri in se oblačili v kože in ločje. Potem je prišel Fuxi in se zazrl navzgor in opazoval podobe na nebu; in zazrl se je navzdol in opazoval dogajanja na zemlji. Združil je moškega in žensko, uredil pet stopenj spremembe in postavil zakone človeštva. Izumil je osem trigramov, da bi obvladal svet.« Ime mitološkega utemeljitelja civilizacije pišejo različno; zdi se da se njegov pomen nanaša na lovca ali izumitelja kuhanja. Obstajajo različna mnenja o tem, ali mu gre pripisati le osem trigramov ali tudi štiriinšestdeset heksagramov. Ker je sam mitološka osebnost, tega problema ni treba reševati. Zdi pa se, da je bilo za časa kralja Wena v rabi že štiriinšestdeset heksagramov.
Na tisoče poskusov je pokazalo znake, na osnovi katerih so prepoznavali, da se je žrtvovanje prijelo ali ne, ne glede na velikost žrtvovanega.
Svečeniki dinastije Šang so strastno raziskovali te pojave in na koncu prišli do novih spoznanj. Skozi tisoče in tisoče poskusov so kosti živali zamenjali za želvi jing oklep.
Cilj njihovega razisokovanje je bil spoznati ritem univerzuma.
Po postavljenem vprašanju so zelo natančno zapisovali odgovore in pazljivo shranili tako zapisne odgovore,tolmačenja kakor tudi želvi jing oklep.
Bilo je to prd obstojem civilizirane abecede. Ko so izumili prve prave pismenke, so postale stvari veliko enostavnejše..V nekaterih zapisih najdemo stališče, da so odgovore hranili tako dolgo dokler niso preverili vseh dogodkov v času. Tako so nastali prvi zapisi o ideogramih. Kitajska pisava v nekaterih znakih še danes ohranja spomine na tiste čase.
Tako so nastale pismenke, ki so beležile to sveto komunikacijo, sam razgovor z onostranstvom pa je postal del najsvetejšega obreda.
temeljni mit govori o tem, da je stvar stala dokaj dolgo na isti ravni dokler ni prišlo do velikega preobrata in sicer ko je vladar Šang dal zapreti kralja Vena. legenda govori, da je kralj Ven v zaporu prebil veliko časa tako,da se je poglabljal v I Chinga. Takrat je prišel do spoznanje, da je nadaljnji jing razvoj potrebno peljati naprej tako, da je trigrame združil v pare po dva trigrama. Tako so nastali heksagrami.
Štiriinšestdeset heksagramov je poimenoval z imeni in atributi in sodbe.
Njegov sin Vuvang je obračunal z ječari jing in ustoličil novo dinastijo Čhou.Kitajska filozofija je polna modrosti in etike. Tako je tudi Vuvang vedel, da mora postaviti pravični mir. Vedel je, da zmagovalec v vojni ne more biti gradbenik miru. Tako je postav prvi vladar vojvoda Čhou, ki je nadaljeval z razvojem del kralja Vena in dodal kratke komentarje k vsem 64 heksagramom. S tem je bil temelni jing tekst zaokrožen in izdelana ter zaključena osnovna podoba.To se je zgodilo 1100 let pred našim štetjem.
Tukaj je zgodba o I Chinga prispela na mejo med mitom in resničnostjo.
Poznavanje ritualov divinacije , ki so ga svečenici Šang dinastije tako dolgo izpopolnjevali, ni več bilo rezervirano le za posvečene. Skozi stoletje je prehajalo med ljudi in populariziralo.
V šestem stoletju našega štetja, so znane zgodbe o potujočih šamanih, veliki poznavalci knjig ali kakor so ICHING tedaj imenovali “šamani I CHING”.
Svoje storitve prerokovanja so ponujali vsakomur, najdražji pa so jim bili li lokalni vladarji.
prerokovanja ali razgovor z onstranskim, ki so ga izpopolnjevali skozi stoletja svečeniki dinastije Šang, je tako postal zelo popo+ularen.
Vusi Jingn ni samo izpopolnil ritual do današnje ravni, njemu se lahko zahvalimo tudi za klasifikacijo hekagramov po številkah. Njegov ime in identite se je zgubila v prahu preteklosti, toda vseeno so spomini na tega velika I Chinga ostali zapisani za dolgo časa. najdemo ga namreč v heksagramih, saj enaitrideseti heksagram še danes nosi ima po njemu SIJEN.
Toda veliko znanje ni predano le šamanom knijige v uporabo. Naj bistrejše glave civilizacije so čuvale to znanje in naprej razvijale sveto izročilo.
Leta 551 pred našim štetjem, se je rodil filozof in socialni reformator Konfucij. Nekaj časa je bil minister pravosodja in je dloval na družbenih reformah. Toda s časom je postal nezadovoljen lahko umnim življenjem svojega vladarja in se je odločil, da bo zapustil to delo. potoval je po kitajski in iskal ustreznejšega vladarja. Milil je jaz prenašam in ns ustvarjam. verjamem v starodavne niti modrosti in vrlin in i jingh spoštujem.
Prenašal je znanje na okoli 3000 svojih učencev. Njegova želja je bila vnesti red v družbene odnose skozi učenje o vrlinah. Bil je strog in kritičen do brezbrižnega in nedobronamernega vladarja, jezilo ga je nizkost in nespoštovanje vrlin ter nespoštovanju hierarhije. Ko je videl kako nemogoče je vse skupaj spremeniti, je bil precej razočaran. Podal se je v raziskovanje resnice, predaval je in prenašal misli, ki so i jingh njegovi učenci strpno beležili. Pravijo, da je tako v resnici on postal avtor sodobnega I Chinga.
Bil je velik humanist, ljubitelj človečnosti, pravičnosti, izobraženosti.
Ko je uvidel, da ga ne bojo razumeli in da bo človeštvo moralo prehoditi določeno pot, ki še ni dozorela za modrost, se je posvetil poglabljanju modrosti in se je posvetil manjšim skupinam učencev.
V četrtem in petem stoletju našega štetja se je zgodil še en pomembna prekretnica. Stare kitajski zapisi iz Šang dinastije so bili posodobljeni z grškimi prikazi dveh sil kot YING in YANG kot dveh različnih sil nasprotij in integracij nsprotij v ravnovesje-
Takšni pogledi so predstavljali velik metafizični preskok v višjo dimenzijo razumevanje kozmičnih zakonov. Veliko sosledje vizualnih zapisov je zamenjala nova logika dveh univerzalnih sil.
Tako kot vsak v nizu na ogrlici pripoveduje svojo energijsko zgodbo in vendar nanizani v nizu skupaj ustvarjajo veliko energijsko silo podobno malim žogam in vsaka se sveti samo s svojim leskom.
Tako so nizi slik in nezavednega pisanja, ki so kitajcem veliko pomenili in seveda počeli so to popolnoma intuitivno in skozi vse te ideograme so prikazovali gibanje sil v vesolju, ki so I Ching. To bi lahko primerjali z otrokom, ki pije materino mleko in se ne
sprašuje preveč o vsem kar je, kajti raste in razvija se spontano.
Preobrat v pisanju knjige je povzročil tudi veliko nejevolje, saje je v istem stoletju ali 213 leta v ČAU ČIN dinastije sprejeta odločitev o zažiganju vseh knjig. Toda osnovni tekst je bil za odlokom zaščiten pred zažiganjem.
Konfucijevi učenci so bili kruto preganjani saj i jih je doletel največji carjev gnev. Vendar je njihova notranja moč in ljubezen ohranila verzijo Konfucijevih komentarjev. Tako se je velikost in moč Konfucijevih besed in misli ohranila do danes.
To je bilo še eno konfliktno srečanje med duhom in materijo, pisem in vojaške sile, kar je kazalo popolnoma neravnopraven položaj.
V četrtem in petem stoletju našega štetja se je zgodila še ena pomembna sprememba, ki je vplivala na tekst I Chinga. Stare kitajske pismenke , ki so opisovale znake I Chinga so zamenjane z grškimi grafičnimi prikazi heksagramov. Grafični prikaz je opisoval dve sili YIN in YANG, kot dve črti eno polno in drugo prekinjeno. To je bil za nekatere kitajce velik metafizični preskok v novo dimenzijo razumevanje kozmičnih zakonov.
Do tedanje slikovne opise, ki so jih kitajci razumeli popolnoma intuitivno in samoumevno, tako kot pitje materinega mleka, so zamenjali novi abstraktni znaki in šli korak naprej v materijo in približali intuitivno tudi razumu.
Stara pisava je bila podobna nizu energijskih znakov kot nizu biserjev na ogrlici, ki pripovedujejo vsak svojo zgodbo in v nizu sestavljajo film, kjer vsak biser sveti s svojo energijo. Ta zamenjava je bila velik preobrat iz velike simbolike o nastanku sveta in vesolja, ki so jih stoletja tako pazljivo varovali.
Tako je leta 213 v starem veku sprejeta odločitev o tem, da je potrebno zažgati vse knjige. Ta radikalne odločitev se je zelo vrezala v zgodovino, verjetno je takratni cesar hotel poenotiti različne sisteme znakov in označevanja. Toda hkrati se je zgodila odločitev, ki je Ij ohranila v prvobitni obliki, vendar je dodane tekste in komentarje bilo potrebno zažgati .. podvojeno naprej kofucijevi učenci so uspeli ohraniti ..
Toda beseda je zmagala, tako, da je metafizičnost te zmaga zapustila zapustila globoke sledove v kitajski zavesti.
Konfucija so takrat pričeli častiti in ga doživljati kot nadnaravni pojav, saj so se poglobili v njegova dejanja in ga korak po korak počasi spoznavali do stopnje svetnika o katerem še danes tako govorijo.
Konfucij bi bil s tem zadovoljen, saj je vrlina postala kolektivna vrednota.
Toda kmalu za tem so se pričeli so se družbeni nemiri in graditeljski duh Han dinastije so zapustili sledove. Rodila se je ideja o oblikovanju enotnega normativnega teksta. Tako so različne variante teksta in komentarjev, ki soI Ching skrbno varovali Konfucijevi učenci so ustvarjale zmedo.
Tako je nastala verzija Kraljevega kanonskega teksta I Chinga, ki je bila sestavljena nekje v tretjem stoletju našega štetja.
Pisec tega teksta je bil Vang Pi, ki je zgradil sistem, ki se je obdržal do današnjega dne. V nizu tekstov , ki jih je opsoval je zasledoval načelo popolnega nasprotja enega proti drugemu.
Če je bil prvi heksagram tisti, ki je opisoval akcijo, je bil za njim heksagram, ki opisuje popolno pasivnost....??
Naslednjih nekaj stoletij se na kitajskem ni dogajalo nič pomembnega. Po tem je Kitajsko preplavil budizem, ki se ga kitajsci spominjajo kot razcvet duhovnosti, je v tem času I Chinga padel skoraj v popoln zaton.
V tem času so nastale svilene poti,menjavanje energij z drugimi narodi je bilo takrat v razcvetu. Smatra se, da so stvaritve nastale v tem obdobju vrhunec kitajske civilizacije. V času trajanje te renesanse so se taositi umaknili v tajna združbe in organizacije. Ta tajna bratstva so I Chinga prenašala na nove generacije.
Zasledovalci Konfucijevih idej so bili nezadovoljni ib bolj v ilegali in prikriti kolonializmu, ki je takrat vladal na Kitajskem.
Tako se je tudi dinastija Sung soočala s podobno reorganizacijo kot dinastija Han pred njo.
Potreba po integraciji kitajske je obarvala duha I Chinga vse tja so 1279. V tem času je deloval mojster Šao Jung (1011- 1077), ki se je poglobil v posodobitev I Chinga in ustvaril dodano numerologijo I Chinga. Končno je svetemu tekstu dodal tisto kar mu je manjkalo: formalno metodo za matematično organiziranje in logično razlago kako nastajajo heksagrami. Sam Šao Jung je bil taoist in je izvor svojega znanja iskal v znanosti taj chija.
Znak, ki je bil vsem tako poznan krog, ki je čez polovico bil pobarvan s črno barvo in čez polovico z belo, je opisal kot integracijo nasprotij, saj vsaka barva znotraj sebe vsebuje zametek druge.
Svetla in temna barva opisujeta dva kozmična principa YING in YANG. To idejo je Šao Jung prenesel v I Chinga
Zahvaljujoč polni in prekinjeni črti je sedaj bilo mogoče logiko sosledij in povezav razlagati in prikazovati kot v računalniškem jeziki na monitorju, kje je mogoče rast enega in drugega enoznačno opredeliti in prikazati. Izpeljanka je nastal z bigrami - dve črti, ki časovno poteka od spodaj navzgor.
Tako imamo dve polni črti, ki predstavljata klimaks YANGA in zgornja prepustna črta tako prikazuje naraščajoči YANG.
Dve prepustni črti predstavljata klimaks YINA a zgornja polna neprepustna črta naraščajočega YINA.
Ravno tako trigrami niso bili več zloženi v krogu, temveč kot v Han dinastiji, temveč so razporejeni po logiki nasprotja oziroma po logiki gibanja naraščajoče sile in sicer od klimaksa YANGA v trigramu neba do klimaksa YINA v trigramu zemlje.
V nadaljevanju trigrami generirajo dvaintridest kvadrigramov. Kvadrigrami se pretvarjajo v pentagrame, ki se na koncu transformirajo v 64 heksagramov. Postavljen je genialni sistem briljantnih sintez kitajskega znanja v tem času.
Mnoge legende opisujejo Šao Junga, kot skromnega in izjemno globokoumnega človeka, ki je znal tako napovedovati bodočnost, da je presenečal mnoge vladarje.
Pravijo, da je odkril formulo uglaševanje z ritmi narave s katerimi se je znal uskladiti in živeti v harmoniji z okolico, kakor tudi s svojo družino.
Hvalili so njegovo sposobnost meditiranja nad slikami trigramov, kjer je njegov um proizvedel številčno protivrednost.
Kar Konfuciju nekako ni šlo skozi življenje, je Šao Jung dosegle brez posebnega napora.
Vsaki vladar, ki je šel mimo njegovega skromnega doma se je ustavil in je povprašal pri njemu za nasvet.
V nadaljevanju razvoja I Chinga je mojster Ču Si jing (1130 - 1200) posvetil svoje življenje dvema knjigama I Chinga.
Delo je predvsem rekapitulacija vseh že ustvarjenih del, ki jih je kot mozaik zaokrožil v celovito sliko, ki je odraz popolne predstavitve I Chinga. Ču Si jing je prišel na idejo, da grafični simbol taj chija uvrsti v sredino trigramov. tako je ustvaril grafični center okoli katerega se vrtijo grafične inačice sil. S tem je samo dobro ilustriral Šao Jungove ideje, toda kljub temu je bilo potrebno počakati več kot stoletje, da se je ta grafična podoba uveljavila kot temeljni prikaz I Chinga, brez katere si danes ne moremo zamisliti predstavitve tega znanja.
Komentarji (0)