Registriraj se
Prijava
Dobrodošli na EZOTERA
torek, avgust 22 2017 @ 10:24 PM UTC

BOLEZNI SO DOMA V ČREVESJU

VEČINA BOLEZNI V TELESU IZVIRA IZ ČREVESJA, Helena Golenhofen


V članku so podana spoznanja o boleznih, ki izvirajo iz zakisanosti našega telesa, predvsem črevesja in opis flore potrebnih bakterij, ki jih naše telo potrebuje za zdravo prebavo in življenje.

I. Bolezni so doma v črevesju

Že staroegipčanski in grški zdravilci so ugotovili, da je vzrok številnih bolezni skrit v črevesju. Zdaj jim s svojimi dognanji pritrjujejo sodobni znanstveniki, zdravniki in zdravilci.
Zakaj se torej zdravljenje teh bolezni ne začne najprej z zdravljenjem črevesja? Kako lahko laiki prepoznajo, ali je vzrok za njihove bolezni v črevesju?
Ali je vzrok naših težav in bolezni v črevesju, najpreprosteje ugotovimo tako, da ocenimo kakovost blata. Naše telo je namreč tako zdravo, kot je zdravo naše črevesje. Zdravo blato bi moralo izpolnjevati pet kriterijev:

1. Odvajamo ga enkrat dnevno.
2. Iztrebljanje blata poteka brez večjega pritiskanja in dolgega sedenja na školjki.
3. Blato je kompaktno, v obliki klobase (konici sta zaobljeni).
4. Iztrebljanja ne spremlja močan in kisel smrad.
5. Danka se ne umaže (zadostuje samo enkratna uporaba papirja).

Če več kot dva izmed teh kriterijev nista izpolnjena, ste lahko prepričani, da vaše črevesje kot celota ne funkcionira več najbolje. Pri tem pa je čisto vseeno, ali že imate kake telesne težave ali ne oziroma jih še niste zaznali. Vsekakor nekaj ni dobro.

Naloge črevesnega trakta

Razgrajuje hrano, da jo telo lahko absorbira (to je predvsem naloga tankega črevesa)
Razgradnja hrane se začne že v ustih zaradi encimov, ki so v slini. Nadaljuje se v želodcu in tankem črevesu, kjer sodelujejo prebavni sokovi trebušne slinavke in žolča. Za pravilno razgradnjo hrane je odločujoča sestava te kompleksne kaše. Če je flora črevesne kaše spremenjena, lahko pride v črevesju do vretja in gnitja.
Pri vretju se sladkor (nastane z razgradnjo ogljikovih hidratov) spremeni v alkohol, gnitje pa nastane zaradi ne dovolj prebavljenih beljakovin. Pri obeh motnjah nastanejo plini, ki se kažejo kot vetrovi, pri čemer so vetrovi zaradi vretja razmeroma brez vonja (včasih tudi kislega vonja), pri gnitju pa izjemno smrdijo.

Še bolj problematični kot vetrovi pa so strupi (etri in alkoholi), ki se pri tem razvijejo. So
namreč zelo toksični in zato zelo obremenjujejo jetra.
Velikokrat se zgodi, da pacientu postavijo diagnozo ciroza jeter, pa nikoli ni užival alkohola.
Razlog pa je v tem, da je jetra poškodovala nepravilna razgradnja hrane pri vretju in gnitju.
Sintetizira različne snovi, kot so vitamini, encimi in hormoni
Malo ljudem je znano, da se lahko veliko življenjsko pomembnih vitaminov sintetizira le v zdravi črevesni flori.
Eden takih vitaminov je tudi vitamin B 12, ki je glavni argument vseh, kadar imajo pomisleke o vegetarijanstvu. Ta vitamin se lahko sam sintetizira v črevesju, v zdravi črevesni flori, in ga ni
treba dodajati v obliki tablet. Vegetarijancem pogosto ne primanjkuje vitamina B 12, če pa ga, potem je vzrok v napačnem prehranjevanju, prekomernem uživanju sladkorja, slaščic, čokolad, prečiščene moko, z mleka in drugih prehrambenih izdelkov, ki črevesni flori prej
škodijo, kot pa koristijo.

Naloga debelega črevesa je, da izloča strupe.Mogoče najpomembnejša, zelo pogosto pa
zanemarjena, naloga črevesja je razstrupljanje telesa skozi črevesje.
S hrano (s konzervansi, z dodatki, s sredstvi za zgoščevanje in ločevanje), z onesnaženim zrakom, s pesticidi, sredstvi za zaščito lesa in z drugimi snovmi pridejo v telo številni strupi, ki jih moramo izločiti. Poleg teh strupov so v telesu tudi (že prej omenjeni) strupi, ki so rezultat »lastne pridelave« ter nastanejo z vretjem in gnitjem.

Del strupov se lahko izloči prek ledvic, največ pa prek sluznic za razstrupljanje. Črevesje je največji organ za razstrupljanje: površina črevesne sluznice je dvestokrat večja od površine kože, pa tudi drugi organi, ki pomagajo razstrupljati, so nekajkrat manjši.


Sluznice za razstrupljanje Približna velikost
črevesna sluznica 400 m2
sluznica pljuč 100 m2
koža 2 m2
obnosna votlina 1 m2
urološko-genitalne sluznice (mehur, vagina) 1 m2


Če je črevesna sluznica zdrava, drugim sluznicam ni treba sodelovati v procesu razstrupljanja. Velja pa tudi nasprotno: če razstrupljanje prek črevesne sluznice ne zadostuje, se morajo v razstrupljanje vključiti druge sluznice.
Koliko ljudi se že čisti tudi prek kože, je lepo razvidno v vročih poletnih dneh. Zaradi povečanega potenja in razkrite kože je naš osebni vonj izrazitejši. Nekateri ljudje oddajajo izrazit kisel in smrdeč pot, kar je le reakcija telesa na strupe, ki jih mora dodatno izločiti.

Poleg neprijetnega telesnega vonja se pri preveč obremenjenih sluznicah, ki se morajo vključiti v razstrupljanje, lahko pojavijo tudi spremembe:
• na koži: različni ekcemi (kot je nevrodermitis), luščenje kože (luskavica), koprivnica;
• v obnosni votlini: kapljanje iz nosu, povečani polipi;
• v pljučih: bronhitis.

Včasih je vnos strupov tako velik, da jih telo ne more več izločiti, zato jih mora uskladiščiti. Glede na mesto skladiščenja se pojavijo ustrezni simptomi:
• med klasične prištevamo nastanek različnih cist, bradavic in miomov pri ženskah;
• vsem dobro znani celulit prav tako nastane zaradi odlaganja odpadkov (neizločenih strupov) v koži;
• sklepi so prav tako »dobro« skladišče, kar se, na žalost, pokaže šele v starosti, ko se pojavijo različni simptomi (npr. artritis, artroza);
• črevesje strupe odlaga okoli danke v obliki hemoroidov.

Žal je prava redkost, da bi nam osebni zdravnik na primer pri diagnozi hemoroidi predlagal, da čim prej razstrupimo svoje telo.
Kako pride v črevesni sluznici do motenj pri razstrupljanju?

Črevesna sluznica je zelo podobna koži, le da je prevlečena s t. i. črevesno floro, ki si jo lahko predstavljamo kot travo. Črevesna flora ščiti črevesno sluznico, saj deluje kot filter: do sluznice prepušča samo nekatere snovi iz želodčne kaše in vrača samo določene snovi, ki so že bile razstrupljene.

Če je črevesna flora luknjasta, na primer zaradi stalne naselitve z glivami (zelo pogoste so kandida – kvasna gliva in zidna plesen Aspergillus), je njena površina nezaščitena. V tem primeru se tudi pri tako neškodljivih snoveh, kot so na primer mlečne beljakovine in ogljikovi hidrati iz pšenice, pojavi obrambna reakcija črevesne sluznice, ki jo prepoznamo kot alergijo na določena živila.

Zaradi obrambnih reakcij črevesja je sluznica kronično vneta in pojavijo se otekline, ki močno ovirajo razstrupljanje. Če so otekline (nabrekline) dovolj razširjene, jih (glede na simptome) imenujemo razdražljivo črevo, Chronova bolezen, kolitis ...
Zaradi vnete črevesne sluznice je tudi presnova (razgradnja hrane) zelo otežena, kar vodi do povečanega nastanka vretja in gnitja. Strupi, ki pri tem nastanejo, telo dodatno obremenjujejo, prav tako pa se zaradi ugodnih pogojev glive pospešeno razmnožujejo.
Tako se telo vrti v začaranem krogu in se vedno bolj samodejno zastruplja.

Imunski sistem in črevesje

V črevesni sluznici ležijo poleg celic (žlez) za razstrupljanje tudi t. i. imunske celice (Peyerjeve ploščice), ki tako kot mandlji v žrelu spadajo k imunskemu sistemu telesa.
Če poenostavimo, deluje naš imunski sistem tako, da vse tujke (antigene), strupe, viruse, bakterije in druge, ki pridejo v stik z našim imunskim sistemom, imunske celice ocenijo.
Če so nevarni, začne telo proizvajati protitelesca. Približno 70 odstotkov imunskih celic je v črevesni sluznici, kar pomeni, da je 70 odstotkov delovanja našega imunskega sistema odvisno od zdravega črevesja.

V črevesju so tudi imunske celice prekrite s črevesno floro (opisano zgoraj). Če je flora luknjasta (npr. zaradi bolezni), imunske celice niso zaščitene in so neposredno izpostavljene različnim snovem, ki jih dražijo.
Imunski sistem je zaradi pretirane razdraženosti zelo obremenjen, kar povzroči izčrpanost in kronično oslabelost imunskega sistema (dovzetnejši smo za nalezljive bolezni).

V širšem smislu pa oslabljen imunski sistem ugodno vpliva tudi na razvoj ponavljajočih se vnetij v telesu, kot je na primer vnetje mehurja ali vnetje obnosnih votlin (sinusov).
Na podlagi kronično razdraženega imunskega sistema lahko nastanejo tudi vse revmatske in avtoimunske bolezni. Pravi vzroki za nastanek bolezni, kot sta Basedowa bolezen obolenja ščitnice in multipla skleroza, je skoraj vedno v črevesju.
Pri večini bolezni je za trajno in uspešno ozdravitev treba obravnavati tudi črevesje. Nasvet

Z zdravnikom ali zdravilcem se pogovorite tudi o stanju vašega črevesja, saj je zdravo črevo predpogoj za zdravljenje drugih bolezni.
Veliko lahko (preventivno) naredimo že sami, tako da pazimo, kaj zaužijemo.

II. Kronično vnetje črevesja

Kronično vneto črevesje, značilen simptom pri bolezni Morbus Crohnu in pri številnih drugih boleznih, lahko zelo omejeno razstruplja. Obstajata dve možnosti, kako lahko telesu pomagamo za boljše izločanje strupov:
1. način: spodbudimo razstrupljanje prek drugih organov, ki še lahko prevzamejo to funkcijo
Ta način žal ni mogoč vedno, saj so pogosto tudi drugi organi že preveč obremenjeni. Funkcijo razstrupljanja pa lahko prevzamejo naslednji organi:
• Prek ledvic: Uživamo zelo veliko tekočine (najmanj 1 liter na 25 kg telesne teže). Pri tem pa ni pomembna samo količina, temveč tudi kakovost tekočine. Pijemo samo čisto vodo brez mehurčkov, ki jo uporabljamo tudi za kuhanje čaja.
• Prek jeter: Izogibamo se mesu in mastnim jedem, pijemo čaj za čiščenje jeter in si delamo vlažno-tople povitke za jetra (staro preverjeno sredstvo iz ljudske medicine).
• Prek kože: Uporabljamo kožne losjone z bazičnim Ph, izvajamo bazične nožne kopeli (vodi dodamo 1 jedilno žlico sode bikarbone in 1 čajno žlico neprečiščene soli), ki jih izvajamo vsak dan in ki naj trajajo najmanj 30 minut. Enkrat ali dvakrat na teden si pripravimo najmanj 90-minutno bazično kopel (100 g sode bikarbone in dve jedilni žlici neprečiščene soli). Lahko pa kupimo že pripravljene bazične napitke in bazične kopeli, ki so po navadi učinkovitejši, saj vsebujejo citrate (bazične minerale v posebni obliki).

Sodo bikarbono so poznali že v zgodnji antiki in jo uporabljali za nevtralizacijo želodčne kisline, peko in čiščenje, pa tudi za druge zdravilne namene. Stari Egipčani so jo pridobivali iz jezer v dolini Natron, zato je v tujini znana pod komercialnim imenom Natron, danes pa je glavni vir kuhinjska sol, kjer klor zamenjajo s karbonatom (kemijska formula NaHCO3, kemijsko ime pa je natrijev hidrogenkarbonat). Soda bikarbona je rahlo alkalna, zato veže in nevtralizira vse kisline in jih spremeni v nevtralne soli in ogljikovo kislino.

Danes jo uporabljamo pri peki (za mafine, preste), v kozmetični in kemični industriji, v zdravilstvu pa predvsem pri zakisanju telesa, zapeki, protinu (putiki), pekočih in močno potečih se nogah. Zlasti pri uživanju je zelo pomembno, da je ne zamenjamo z drugimi nevarnimi spojinami, kot so lužni kamen (NaOH), natrijev lug (NaOH + H2O) in soda (Na2CO3). Sodo bikarbono pri nas lahko kupimo v lekarnah, v tujini pa tudi v drogerijah in trgovinah z živili.

2. način: Posvetimo se vzrokom za vneto črevesno sluznico in dosežemo, da se bo sluznica zacelila, vnetje izginilo in bo črevo lahko znova razstrupljalo.

Potek bolezni Morbus Chron je lahko zelo različen in tudi simptomi se od pacienta do pacienta razlikujejo, vendar so za njen nastanek vedno odgovorni trije dejavniki, ki nastopijo sočasno, da se bolezen povsem razvije.

1. dejavnik: alergija na hrano
Vedno gre za t. i. centralno alergijo, kontaktno alergijo v črevesju, ki jo v medicini imenujejo alergija tipa IV in pri kateri se telo po enem do treh dneh odzove z vnetjem na mestu kontakta. Če večkrat na dan uživamo hrano, na katero smo alergični (ne glede na količino), je črevesje stalno vzdraženo.

Na katero hrano smo alergični, je s poskušanjem nemogoče ugotoviti, saj pride do reakcije šele z zakasnitvijo. Klasični alergijski testi na koži ali v krvi pokažejo samo alergije tipa I, ne najdejo pa temeljne centralne alergije tipa IV (po navadi sta to kravje mleko in pšenica, v posebnih primerih pa tudi jajce, pira in soja).

Praktični nasvet

Prosite osebnega zdravnika, da vas pošlje na testiranje protiteles IgG za kravje mleko in pšenico.
Kaj je IgG?
Imunoglobulin G je monomer in najpogostejši tip protiteles v telesu, ki se borijo proti bakterijam.

2. dejavnik: poselitev črevesja z glivicami
Pri pacientih z vneto črevesno sluznico je črevesna flora vedno zelo spremenjena. Vzrok za to je trajna poselitev črevesne stene z glivicami (po navadi s kandido – kvasno glivo in zidno plesnijo Aspergillus), lahko pa tudi s paraziti (na primer z glistami).
Glive se z leti razširijo tudi po ožilju (kar pomeni po vsem telesu) in jih lahko pogosto najdemo v krvi. Analiza blata je zelo nenatančna in rezultati so na žalost vedno napačni.
Praktični nasvet
Prosite osebnega zdravnika, da vas pošlje na testiranje protiteles IgG za kandido in zidno plesen Aspergillus.

Potrebna je večmesečna dieta proti glivicam, ki omejuje (prepoveduje) uživanje sladkorja, medu, sladkega sadja, kvasa in izdelkov, ki so bili narejeni s kvasom, suhega sadja, močno je treba omejiti uživanje ogljikovih hidratov (če prenašamo polnozrnate izdelke, je toliko boljše). V nobenem primeru pa ne smemo jemati zdravil, ki uničujejo glivice, ker bomo za več tednov škodovali črevesni flori.
3. dejavnik: zastrupitev
Z izrazom Morbus Chron ne mislimo na skrito skladiščenje strupov v telesu, ampak na specifično nalaganje strupov v črevesni sluznici. Najpogostejši strup je živo srebro iz amalgamskih zobnih zalivk, lahko pa gre tudi za druge težke kovine, kot so na primer svinec, drugi strupi iz okolice, če smo jim zelo izpostavljeni, ali celo strupi samih gliv.
Skladiščenje teh strupov dodatno draži črevesno steno in poslabša vnetje, ki nastane zaradi alergij in gliv. Praktični nasvet
Z zdravljenjem teh strupov počakajte, dokler ne boste odpravili prvih dveh dejavnikov (alergije na hrano, gliv), saj jih telo ne more izločiti.
Odsvetujemo preuranjeno odstranjevanje amalgamskih zalivk.
Priporočamo, da se obrnete na izkušenega terapevta, ki se ukvarja z energijskim zdravljenjem in se hkrati spozna tudi na zdravljenje črevesja. S testnim postopkom, kot sta elektroakupunktura po Vollu in bioresonančna terapija, je mogoče preprosto določiti vse tri omenjene dejavnike – celo boljše kot s krvnimi testi IgG. Ko jih določimo, se uspešno zdravljenje lahko začne.

Kaj lahko naredite sami?

Če ne najdete dobrega terapevta, lahko sami poskusite z naslednjimi ukrepi:
• Preventivno se izogibajte kravjemu mleku in pšenici (potrebna je stoodstotna dieta!).
• Dosledno se držite diete proti glivicam.
• Pijte samo čisto (energijsko bogato) vodo brez mehurčkov.
• Ne uživajte svinjskega mesa in zmanjšajte vnos živalskih beljakovin (zelo malo rib, jajc, mesa, sira, klobas in salam).
• Jejte čim več surovega kislega zelja (naj bo čim bolj naravno fermentirano, brez dodatkov), poleti pa hitro fermentirane kumarice (v delu Štajerske in Prlekije znane kot »pocani murki«). Kupite izdelke s probiotičnimi bakterijami in jih vključite v prehrano za več mesecev.
• S prej opisanimi bazičnimi kopelmi in jemanjem bazičnih mineralov zmanjšate zakisanost telesa. Teh priporočil se držite tri mesece.
Morbus Chron je ozdravljiv
Če ne bo prišlo do nobenega vidnega izboljšanja simptomov, najverjetneje spadate med pet do deset odstotkov pacientov z Morbus Chronom, pri katerih so še drugi vzroki za nastanek bolezni. V tem primeru si poiščite izkušenega (energijskega) terapevta, ki vam bo pomagal pri iskanju vzrokov in zdravljenju.
Pomemben nasvet
Ne smete obupati in se vdati v usodo, kajti Morbus Chron je skoraj v vseh primerih ozdravljiv.

Fermentirana zelenjava za zdravo črevesje

Hitro fermentirana zelenjava

Odličen vir probiotičnih bakterij je fermentirana zelenjava. Stari Slovani so bili očitno pravi mojstri fermentacije, saj so nam zapustili veliko koristnih receptov. Kislo zelje je najbolj razširjena fermentirana zelenjava, manj znane pa so fermentirane kumarice.
Na Poljskem in Češkem fermentirajo kumarice (z ogromno česna), kislo repo pa poznamo očitno samo mi. Starejše gospodinje na Štajerskem in v Prlekiji pa znajo poleg zelja fermentirati tudi papriko, cvetačo, brokoli in korenje. Postopek je podoben kot za kislo zelje: v posebno leseno posodo dajo zelenjavo in kot konzervans dodajo sol, potem pa vse skupaj zavre (fermentira). Tako pripravljena zelenjava ima poseben okus in jo lahko uživamo več mesecev.

Recept: Hitro fermentirane kumarice

V večji kozarec za vlaganje zložite manjše kumarice (ne jedilnih, ampak tiste za vlaganje), ki ste jih dobro oprali (če so kumare grenke, jih pustite 30 minut stati v vodi) in odrezali konice, saj so običajno grenke.
Večje kumarice lahko na sredini z nožem prebodete, da bodo hitreje fermentirale. Kumarice prelijte z mešanico vode, soli, kisa in začimb.
Gospodinje poznajo različne recepte za marinado: nekatere dodajo več kisa, druge več soli, nekatere pa sol opustijo, da so kumare bolj hrustljave.
Primerne začimbe: koper, janež, kumina, poper, česen, čebula, šalotka in lovorjev list.
Čvrstost in hrustljavost kumaric naj bi ohranjali višnjevi in trtini listi, ki jih prav tako dodajte marinadi.
Kozarec s kumaricami zaprite s pokrovom in ga pustite stati. Čez nekaj ur v marinadi opazite mehurčke – prve znake fermentacije. Kumarice so, odvisno od temperature in velikosti, fermentirane v približno v 24 urah. Najboljše so takrat, ko niso več zelene, ampak rumenkasto zelene in nimajo več značilnega okusa po kumaricah.
Pojesti jih je treba v enem ali dveh dneh, potem pa dobijo sivkasto barvo in začnejo gniti.
Če jih po končani fermentaciji hranite v hladilniku, lahko čas uživanja podaljšate za nekaj ur. Hladne so tudi bolj osvežilne.
Lahko jih jeste na različne načine:
• brez dodatkov,
• prerežete jih na pol,
• malo posolite in popoprate,
• zelo dobre so v solati, narezane na kolobarje (zabeljene z bučnim oljem, kis ni potreben), same ali skupaj s paradižnikom, papriko, fižolom, čebulo ...
Preizkus za črevesno floro
Kako zdravo črevesno floro imate, lahko ugotovite nekaj ur po zaužitju fermentiranih kumaric: če dobite prebavne motnje, črevesna flora še ni pripravljena na predelavo razmeroma težko prebavljivih kumaric. Previdno, torej.

III. Zmanjševanje zakisanosti telesa

Prvi in najpomembnejši ukrep je, da iz tkiv in limfe čim prej odplaknete čim več kislin. Skoraj vsi strupi v telesu so v obliki kislin, zato jih morate nevtralizirati.
Prvi pogoj je, da na dan popijete od dva do tri litre dobre (izvirske ali prečiščene) vode. Načeloma obstajata dva načina za zagotovitev bazičnosti tkiv med razstrupljanjem:
• z uživanjem snovi, ki delujejo bazično,
• z dovajanjem kisika.
Uživanje snovi, ki delujejo bazično
Najhitrejši način delovanja proti zakisanosti je uživanje sveže pripravljenih zelenjavnih sokov (iz surove zelenjave, kot sta korenje in rdeča pesa).
Če je zakisanost zelo huda, si lahko pomagate z bazičnimi solmi, najbolj dosegljive in najcenejše so soda bikarbona in bazični citrati.
Eden najpogostejših vzrokov za zakisanost je veliko pomanjkanje mikroelementov, predvsem pa bazičnih mineralov, kot sta kalcij in magnezij. Kalcij je najmočnejše bazično sredstvo telesa; kadar so tkiva preplavljena s kislinami, telo koristi potreben kalcij iz kosti in zob. Zato nujno potrebujemo bogat vir mineralov, kot so:
• tradicionalno pridelana neprečiščena morska sol (na primer francoska),
• himalajska sol in
• drugi prehranski dodatki (na primer bazični minerali v obliki prahu ali tablet).

Dovajanje kisika
Vsebnost kisika v tkivih najbolje povečamo tako, da se naučimo pravilnega dihanja, delamo redne dihalne vaje na svežem zraku in se dovolj gibamo (seveda na svežem zraku). Drugi način je dodajanje ustrezno vezanega aktivnega kisika v vodo.
Bazična dieta
Rafinirani sladkor in gazirane pijače
Najpomembneje je, da iz prehrane popolnoma izločimo rafinirani sladkor v vseh oblikah (tudi med, sokove, sirupe) in vse jedi, ki vsebujejo rafinirani sladkor.
Posebno opozorilo velja za sladke pijače, kot so kokakola, pepsi, fanta, kokta: ne samo, da so te pijače bogate s sladkorjem, vsebujejo tudi ogljikov dioksid, ki je odpadni produkt človeške presnove. Kot da to ne bi bilo dovolj, vsebujejo naštete pijače tudi fosforno kislino, ki je znana po skrajni kislosti (pH 2,8).
Te pijače so prave »kislinske bombe« in hitro izčrpajo telesne zaloge kalcija, zato onemogočajo razstrupljevalni proces.
Živila živalskega izvora
Drugi korak je izločitev vseh živil živalskega izvora – mesa, mesnih izdelkov, jajc, mleka in mlečnih izdelkov. Popolnoma moramo izločiti tudi škrobnate jedi, zlasti iz bele moke (kruh, testenine, slaščice, pice).
Jedi, ki delujejo bazično
Dovoljene jedi so tiste, ki v telesu delujejo bazično. To sta predvsem sadje in zelenjava, ki morata biti sveža, biološko pridelana in gensko nespremenjena.
Sveže sadje
Sveže sadje je odlična izbira, saj je lahko prebavljivo. Opozori lo

Sadja ne smete mešati z zelenjavo, ampak ga morate jesti ločeno.
Za okrepitev notranjega čiščenja so najboljši agrumi, jabolka, hruške, lubenice, temne češnje in temno grozdje. Med tropskim sadjem je primerna samo papaja.
Možnosti uživanja sadja so tri:
• s sokovnikom si pripravite sveže sokove in tako odstranite sadno pulpo;
• sadje lahko preprosto zmeljete ali
• pojeste cel sadež (lahko tudi olupljen).
Jabolčni kis
Odlično bazično sredstvo je tudi organsko pridelan jabolčni kis, saj vsebuje jabolčno kislino, ki v telesu deluje bazično.
Namig
Dve žlici jabolčnega kisa lahko zmešate z žličko medu v kozarcu s toplo vodo in mešanico pijete enkrat do dvakrat na dan pred obroki. Posebej dobro deluje pri ljudeh, ki trpijo zaradi gastritisa (vnetja želodčne sluznice).
Čistilni učinek zelenjave
Med zelenjavo je prav tako najbolje izbrati tisto, ki je znana po čistilnem učinku, na primer sladki krompir, korenje, buče, peso, zelje, zeleno, peteršilj in vso temno listnato zelenjavo. Tudi česen, čebula in ingver imajo odlične čistilne in zdravilne učinke.
Obstajajo trije načini priprave zelenjave za doseganje učinka razstrupljanja telesa:
• skuhajte zelenjavno juho,
• zelenjavo na kratko dušite ali skuhajte v pari ali
• pripravite zelenjavni sok.
Žita odsvetujemo, proso je izjema
Vsa žita v telesu delujejo kislo, zato se jim morate izogibati. Posebej uničujoča je bela pšenična moka. Edina izjema je proso, ki je nevtralno, zato ga lahko vključite v prehrano. Morate pa ga dobro oprati in ga čez noč namočiti.
Kalčki, semena in oreški
Brez skrbi lahko uporabite katere koli kalčke, saj vsi delujejo bazično. Prav tako so semena in različni oreški odličen vir rastlinskih beljakovin, nujnih aminokislin, vitaminov in mineralov.
Žal vsi oreški razen mandeljnov in lešnikov delujejo kislo. Zato so dovoljeni le mandeljni in lešniki, ki jih morate

prav tako namočiti čez noč, da se izločijo snovi, ki jih varujejo pred gnitjem.
Surovi oreški so zaradi omenjenih snovi težko prebavljivi. Ko vodo zjutraj odlijete, so mandeljni in lešniki odličen dodatek k zajtrku.
Razpredelnica živil glede na vrednost pH
V naslednji razpredelnici so navedene povprečne vrednosti za osnovna živila, ki povedo, koliko je živilo bazično (predznak plus) in koliko kislo (predznak minus). Vse vrednosti se nanašajo na kakovostna sveža živila, in ne na živila iz rastlinjakov, konzerv ali zamrzovalnikov.





IV. Kakšno vodo nam prodajajo?
Naše telo vsebuje približno 70 odstotkov vode, celo razvili smo se iz vode in se še razvijamo (plod v maternici). Najpomembnejše telesne funkcije so odvisne od vode, zato bi umrli, če bi bili nekaj dni brez nje.
Voda je nujno potrebna za transport snovi po telesu in za izločanje strupov iz njega.
Mačehovski odnos do vode
V bližnji prihodnosti jo bomo spet začeli spoštovati, postala bo pomembnejša od vseh naftnih vrelcev in zlata v bančnih trezorjih. Začeli jo bomo ceniti kot najpomembnejše živilo, drago jo bomo kupovali in zanjo tudi umira li.
Mogoče komu te uvodne besede zvenijo preveč dramatično ali kot pretiravanje in strašenje ljudi. Ta članek je nastal prav zaradi tega, da bi čim več ljudi na zelo preprost in razumljiv način opomnili, kako pomembna je voda in da skrb za dobro pitno vodo ni prepuščena samo zelenim ali drugim ekološkim zanesenjakom, ampak vsem nam.
Od dobre pitne vode je odvisen naš obstoj, zato naj bo tudi skrb zanjo za vsakogar enako pomembna.
Voda je pomembna za transport snovi
Voda je v našem telesu zadolžena za transport snovi. Poenostavljeno povedano, »prinese« koristne snovi do določenih organov, slabe pa »odnese« iz telesa. Pri tem sodelujejo seveda srce, jetra, ledvice, žolč, črevo, kri, limfa ...
Molekule vode si lahko torej predstavljamo kot tovornjak, ki vedno nekaj prevaža. Koliko vode potrebuje naše telo, si lahko izračunamo na zelo preprost način: na vsakih 25 kilogramov telesne teže potrebujemo 1 liter vode, pri močnem potenju (med športnimi dejavnostmi, v savni in med drugimi telesnimi dejavnostmi) pa dodatno količino. Po tej formuli bi morali moški, ki v povprečju tehtajo več, spiti več vode kot ženske.
Čistost vode
Poleg tega, koliko pijemo, je zelo pomembna tudi kakovost vode. Če voda že vsebuje snovi, potem je tovornjak, ki bi moral prevažati snovi po našem telesu, že poln. Voda, ki vsebuje na primer veliko mineralov in okoljskih strupov, telesu ne koristi.
Podobno je z drugimi pijačami, kot so gazirane pijače, pa tudi čaji, zato moramo poleg pijač, ki jih pijemo zaradi užitka, piti vodo, ki jo potrebujemo zaradi zdravja.
Vendar se moramo zavedati, da »užitkarske« pijače dodatno obremenjujejo naš organizem, ki zato potrebuje še več vode.
Moški, s telesno težo 75 kilogramov, ki spije tri skodelice kave, eno kokakolo, dve pivi in en viski na dan, bi moral trem litrom vode dodati še najmanj en liter vode, da bi se iz telesa izločili strupi, ki jih dobi z drugimi pijačami. Če se prehranjuje predvsem s hrano, ki vsebuje malo vode, bi lahko dodal še kak kozarec vode.
Kakovost pitne vode
Kakovost vode je mogoče določiti na več načinov. Najboljša je seveda kemijska analiza, ki pove, kakšne so snovi v vodi. Kemijsko analizo vode morajo po zakonu opravljati vodna gospodarstva, lahko pa jo naroči tudi posameznik pri ustreznem laboratoriju.
Zanimivost: Nemški dobavitelji pitne vode so zakonsko dolžni nadzirati približno 60 snovi v vodi. Še pred nekaj leti je bilo to število večje (približno 120), vendar se je kakovost vode tako poslabšala, da so bili rezultati testov porazni. Nemška vlada se je odločila za podobno potezo kot slovenska, znižala je mejne vrednosti in zmanjšala število nadzorovanih snovi.

Vendar je precej nerelevantno, ali je nadzorovanih 60 ali 120 snovi, ker samo v poljedelstvu uporabljamo več kot 300 različnih snovi, ki so v pesticidih, herbicidih in fungicidih. Če k temu številu dodamo še rastni hormon in antibiotike iz živinoreje ter naš prispevek iz gospodinjstva z uporabo čistil in detergentov, potem se resnično lahko zamislimo nad čistostjo vode.
Kako moški dobijo ženske hormone?
Največja težava so snovi (tako imenovani hormonski motilci), ki jih v kanalizacijo spustimo z urinom. Ostanki različnih zdravil, ki jih niti v čistilni napravi ne morejo prečistiti, pridejo v vodotoke.
Najbolj problematični so hormoni iz kontracepcijskih tablet, ki jih lahko prek pitne vode spet zaužijemo. Tudi moški!
Ko moški zaužijejo hormonske motilce (to so snovi, ki motijo delovanje hormonskega sistema), se v njihovem telesu začnejo dogajati različne spremembe, kot so manjša poraščenost, manjša mišična masa, bolj ženstvena oblika okostja (bolj zaobljeni boki) in celo neplodnost ali vsaj zmanjšana aktivnost spermijev.
Kako zaskrbljujoče je stanje, je ugotovilo nemško ministrstvo za zdravje. V nemških rekah so v povprečju namerili 2 µg ženskih hormonov na liter vode. Že 0,5 µg na liter pa je dovolj, da ribe spremenijo spol. V nekaterih rekah plava tako samo še 30 odstotkov samcev in 70 odstotkov samic.
Mnogi zdravniki in zdravilci menijo, da se zaradi uživanja slabe vode (ali sploh nobene) veča tudi število pacientov s kroničnimi boleznimi, težavami v delovanju ščitnice (hormoni v vodi), velik je tudi porast alergijskih bolezni (nezadostno izločanje strupov) ter tudi nepravilen razvoj zarodkov in neplodnost.
So minerali iz vode potrebni?
Težko je sprejeti dejstvo, da so minerali, ki so v vodi, za telo samo dodaten balast, ki po nepotrebnem zaseda prostor na »tovornjaku«.
Podjetja, ki polnijo mineralno vodo, so desetletja prepričevala ljudi, kako pomembni so minerali v mineralni vodi. Dovolj mineralov, dobra prebava, preprečevanje nastanka osteoporoze so njihovi glavni prodajni argumenti.
Dejstvo je, da so minerali v mineralni vodi anorganskega izvora in za telo le malo uporabni. Naše telo pa potrebuje minerale organskega izvora, ki so v sadju in zelenjavi.
Voda iz pipe
Nekoč k vaškemu studencu, danes k vodovodni pipi. Odvisni smo od lokalnega vodnega gospodarstva. Voda, ki jo dobimo iz pipe, pa je lahko še slabše kakovosti, saj mora priti do nas po dolgih ceveh.
V kakšnem stanju so glavne vodovodne cevi, pa je drugo vprašanje. Tudi cevi v hiši velikokrat niso dobre za naše zdravje. Bakrene, svinčene in plastične cevi so prav tako škodljive za naše zdravje kot rastni hormoni, ki jih dobimo od dobro rejenega pujska z bližnje farme.
Energija v vodi
Kakovost vode lahko ocenimo tudi po njeni energijski vrednosti oziroma po številu vitalnih snovi, ki jih vsebuje.
Izvirska voda pri izviru je polna energije in po polarnosti desno vrteča. Energijo vode lahko izmerimo z enotami bovisi, polarnost pa določi vsak dober radiestezist s tenzorjem ali z bajalico.
Energijsko kakovost vode zelo dobro prikazujejo kristali vode, če vodo zamrznemo in kristale pogledamo pod mikroskopom. Vodovodna voda nima kristalne strukture, izvirska voda jo ima, kar je v svoji knjigi Sporočilo vode lepo dokazal Japonec Masaru Emoto (Založba Sanje, 2004).
Naši predniki niso imeli dostopa do vode, bogate z minerali. Pili so studenčnico in prali s kapnico, ki vsebujeta malo mineralov. Do mineralne vode niso mogli, ker je bila nekaj sto metrov pod površjem, z izjemo redkih izvirov.
Danes pa vodo črpajo (tudi večino ustekleničenih vod) in jo po ceveh pošiljajo do uporabnikov. Pri črpanju in

transportu (če so cevi daljše kot 70 metrov) se poruši struktura vode: namesto desno vrteča, postane voda levo vrteča in v telesu ne more opravljati svoje funkcije.
Slovenska vlada z nenehnim zniževanjem dopustnih mejnih vrednosti strupenih snovi v vodi tudi ne kaže pripravljenosti, da bi se resno (in dolgoročno) lotila reševanja tega problema.
Zanimivost: Za pitje in kuhanje porabimo le pet odstotkov pitne vode, preostalih 95 odstotkov pa za pranje, umivanje in zalivanje, največji delež pa porabi industrija.
Pomagajmo si sami
Kemijsko bolj čisto vodo dobimo z različnimi napravami za čiščenje vode. Najboljše so tiste, ki delujejo po načelu povratne osmoze. Malo naprav za čiščenje vode pa vodi lahko spremeni polarnost (iz levo vrteče v desno vrtečo) oziroma jo energijsko obdela in povrne vodi strukturo, ki jo je izgubila.
Če boste kupovali katero izmed naprav, naj vam proizvajalec z neodvisnimi laboratorijskimi testi dokaže, kaj vse zmore naprava. Večina aparatov na tržišču lahko ustvari samo tako imenovano »mlado« izvirsko vodo, kjer se struktura vode obdrži od nekaj sekund do nekaj tednov. V »stari« izvirski vodi, ki jo najdemo v naravi ob izviru, pa je struktura trajna (zaradi dolgotrajnega pronicanja vode skozi plasti zemlje in kamenine).
Zanimivost: Moj mož je predlani v svoji stuttgartski zdravilski ordinaciji organiziral informativni večer o vodi. Tako kot jaz svoje nečake tudi on »sili« svoje paciente, da pijejo čim več kakovostne vode. Predavatelj je povabljenim pacientom pojasnil, zakaj morajo piti dobro vodo, pa tudi, kje jo je mogoče dobiti. S sabo je prinesel dve preprosti napravi, s katerima je določil kakovost vode iz pipe, pa tudi kakovost vod iz nekaterih naprav za čiščenje vode. Rezultati vzorcev, ki so jih prinesli pacienti s seboj, so bili porazni.
Rezultati testiranja
Če ne želimo piti vode iz vodovoda in če nimamo aparata za čiščenje vode, moramo poseči po ustekleničeni vodi (ali iti k izviru).
Ker me je zanimalo, kakšna je kakovost slovenskih ustekleničenih vod, sem na predavanje prinesla nekaj vzorcev. Na žalost sem pozabila na vodo iz pipe, vendar bom naslednjič naredila tudi to. Ne verjamem, da je boljša kot stuttgartska (ali pač?), ki smo ji namerili od 600 do 1000 µS/cm, odvisno od predela mesta.
Z enoto mikrosiemensi na centimeter označujemo prevodnost tekočine. Čim več trdnih snovi (oziroma njihovih ionov) je v vodi, tem bolj je prevodna in tem večja je izmerjena vrednost.
Postopek merjenja je preprost: merilno napravo, veliko kot denarnica, potopimo v kozarec z vodo in že čez nekaj sekund se na zaslončku pojavi izmerjena vrednost.
Dobra voda bi morala imeti čim nižjo prevodnost, torej čim manj snovi na »tovornjaku«. Najboljše vode (nekatere izvirske pa tudi nekatere prečiščene) imajo vrednost od 20 do 40 µS/cm.
Preglednica: Prevodnost vode in njen vpliv na organ izem
Delovanje na organ izem Prevodnost vode v µS/cm
odlično čiščenje telesa in izločanje strupov 30–50
dobro čiščenje telesa in izločanje strupov 60–100
manj dobro čiščenje telesa in izločanje strupov 110–130
čiščenje telesa in izločanje strupov ni več zadovoljivo 140–250
ne učinkuje na čiščenje telesa in izločanje strupov 300–500
voda deluje sama obremenjujoče 600–1200
zelo obremenjujoče > 1200

Vse testirane slovenske ustekleničene vode imajo dosti višjo prevodnost, kot pa jo telo potrebuje. »Zmagovalec« je voda iz Spara, ki jo polnijo pri izviru v Radomljah, najslabše pa se je po pričakovanju odrezala voda Izvir iz Radenske, ki je polna mineralov in verjetno še česa.
Moj mož ni čisto zadovoljen s posplošeno trditvijo, da so minerali v vodi slabi, ampak pravi, da je treba pogledati, kateri minerali so v njej. Slaba za zdravje je na primer voda z veliko natrija (obremenjuje ledvice), sprejemljivejša pa je vsebnost hidrogenkarbonata (ker je bazičen, deluje proti zakisanosti telesa – acidozi).

Na nekaterih steklenicah smo našli tudi podatke o meritvah prevodnosti, vendar so bile vrednosti dosti manjše, kot smo jih izmerili mi.
Včasih voda vsebuje tudi klor, kar je skoraj vedno znak, da so jo klorirali, da bi jo razkužili in podaljšali njeno obstojnost. Za konzerviranje vode se uporabljata ogljikov dioksid in ozon, kar pa na steklenici ni označeno.
Še večji problem pa so steklen ice, ki kljub imenu niso iz stekla, ampak iz plastike. Plastika je oporečna, saj že po desetih minutah odda v vodo snovi, ki delujejo podobno kot hormoni (pa smo spet pri ribicah in hormonskih motilcih).
Preglednica: Rezultati merjenja prevodnosti vode*
Ustekleničena voda Rezultat merjenja v µS/cm
Dana 621
H20 364
Izvir 670
Juliana 350
Oda 493
Spar, izvirska voda 305
Tiha 600
Zala 515
* Za primerjavo: ustekleničena francoska voda Volvic ima približno 200 µS/cm in velja za srednje dobro ustekleničeno vodo na nemškem tržišču.
Voda ali sluzasta mlaka
Po merjenju prevodnosti vode smo vedeli, da so v vodi neke snovi, nismo pa si mogli optično predstavljati, kaj to pomeni.
Predavatelj je zato s sabo prinesel še eno preprosto napravico, ki je znana pod imenom indikator TDS (total dissolved solids). Z njim ne moremo izmeriti, koliko in kakšne snovi so v vodi, lahko pa te snovi naredimo vidne.
Naprava deluje po podobnem načelu kot elektroliza, samo da se zaradi izmenične napetosti med elektrodami trdni delci ne nabirajo na elektrodah, ampak prosto plavajo v vodi.
Preizkus smo naredili z vodama z najvišjo in najnižjo izmerjeno prevodnostjo (Spar in Izvir). Voda Spar je bila že na pogled bistrejša in prijaznejše barve, voda Izvir pa motna in polna zelene sluzi.
Zunaj poskusa smo testirali za mnoge najboljšo slovensko ustekleničeno vodo Juliano, ki se pa na pogled ni razlikovala od vode Spar, saj obe črpajo v Alpah. Vse vode, ki smo jih testirali tisti večer in so imele visoko prevodnost, so po testu z indikatorjem TDS tudi zelo smrdele.
Merilni aparat TDS lahko naredi vidne naslednje snovi v vodi: aluminij, amonij, arzen, barij, bikarbonate, svinec, bor, bromide, kadmij, kalcij, kloride, klor, krom, cianide, železo, fluride, kalij, baker, magnezij, mangan, natrij, nikelj, nitrate, pesticide, fosfate, živo srebro, žveplo, selen, srebro, silikate, stroncij, sulfate, cink.
Probleme z uživanjem vode pa imajo tudi naši štirinožni prijatelji. Veterinarji opažajo, da je vedno več psov z okvarami ledvic. Lastniki jih hranijo z močno soljeno pasjo hrano, polno dodatkov in barvil, ki jih pasji organizem ne more v celoti izločiti, ker psi ne pijejo dovolj. Jim lastniki ne dajo vode? Ne, psi nočejo piti, ker jim vodovodna voda ne »diši«.

VI. Nega kože z naravno kozmetiko brez parafinov
Izraz »nega« pomeni tako skrb, ki jo namenjamo svojemu telesu kot skrb za bolnega. Nega je nekaj izjemno lastnega, intimnega in je sestavni del celostnega zdravljenja. Pod nego lahko razumemo tudi povsem vsakdanje stvari: zadostno količino spanja, doživljanje lepega, uživanje, izogibanje škodljivim vplivom, skrbno prehranjevanje, dovolj gibanja, varovanje samega sebe … Že obisk savne, uživanje v kopeli, dnevna nega kože in opazovanje v ogledalu so sestavni deli nege.
Koža je naše zrcalo
Nežna nega kože in taka, ko ne draži, je eden pomembnejših dejavnikov nege. Koža ni le zunanji ovoj telesa in zunanji pokazatelj bolj ali manj dobrega videza, temveč je zrcalna slika nas samih.
Poleg glavnih nalog, ki jih koža opravlja (uravnavanje toplote in razstrupljanje s potenjem), je tudi zrcalna slika naše duše. Gre za dobro počutje »v lastni koži«, zato jo moramo skrbno negovati.
Koža je zelo pomemben organ zaznavanja. Ne da bi gledali ali vonjali, lahko z njo zaznavamo stvari, ljudi, celo simpatijo ali antipatijo. Poleg tega zaznavamo tudi nežnost, toploto, mraz in dotike. S kožo se dotikamo, čutimo, občutimo, ljubimo.
Za dobre terapevte je koža zelo pomemben organ in mnoge terapije so usmerjene v aktiviranje tako imenovanih območij kožnih segmentov. To so določena območja kože, ki so povezana s posameznim organom. Z drugimi besedami, ta območja kože niso le neposredno povezana z možgani (občutenje bolečine), temveč tudi z ustreznimi organi.
Za nazornejšo predstavitev vzemimo žensko, ki trpi zaradi menstruacijskih krčev. Vsaka ženska ve, da ji
bo odleglo, če si bo na trebuh položila termofor, saj se bodo krči umirili, obenem pa se bo po njenem telesu razširil prijeten občutek toplote. Čeprav se toplota iz termofora ne more prebiti skozi kožno maščevje, saj se zadrži le nekaj milimetrov pod kožo, pa je razlaga, zakaj ženski v tem primeru odleže, zelo preprosta. Toplota iz termofora se prek živčnih celic v koži prenese v obliki živčnega impulza, ta pa prek vegetativnega živčnega sistema prispe do ustreznega organa, deluje na njegovo mišičevje in spodbudi njegovo prekrvavitev, zaradi česar se krči ne pojavljajo več. Od tod tudi občutek toplote.
Seveda je treba topel obkladek položiti na pravo mesto.
Pri mnogih terapijah se uporabljajo povezave med kožnimi refleksnimi conami in območji organov (terapevtska vtiranja, bandaže z mazili, kopelne terapije, Kneippova polivanja, masiranja, limfne drenaže, nevralne terapije, akupunkture …).
Medsebojni učinki ne nastanejo le zaradi terapevtskih impulzov, temveč tudi v vsakdanjem življenju. Tako najdemo vidne povezave med obolelimi organi in ustrezno obremenjenimi kožnimi conami.
Samo z opazovanjem kožnih refleksnih con lahko pridemo do ugotovitev o obremenitvi organov, saj so na teh mestih vidne kožne spremembe. To je znano vsaki dobro izobraženi kozmetičarki.
Koža je torej eden najobčutljivejših sistemov našega organizma, zato je pomembno, da jo negujemo s protialergijskimi sredstvi.
Parafini – prava nadloga
Parafini so voski, ki nastanejo kot stranski proizvod pri izdelavi bencina iz surove nafte. Če jih ne bi odstranili, bi zamašili cevi za dovod bencina v naših avtomobilih. Ker proizvajamo velike količine bencina, v naftni industriji nastaja ogromno odpadnega parafina.
Ti parafini so reakcijsko izjemno nedejavna surovina. To pomeni, da se ne spojijo z odpadnimi snovmi iz okolja, bakterijami in s podobnimi nečistočami, kar je mogoče izkoristiti v pozitivnem smislu. Parafine je mogoče prečistiti do 99-odstotne stopnje čistosti, tako da jih lahko uporabljamo v kirurgiji, kjer jih dajejo na odprte rane, vendar pri tem ne pride do okužbe.
Težava s parafini pri vsakodnevni negi pa je, da delujejo kot plastična vrečka, ki jo v obliki voščenega sloja namažemo na kožo.
Pri tem pride do zastojev v podkožnem tkivu in normalna pozitivna verižna reakcija v refleksnih kožnih conah se

spremeni v negativno. Če parafine uporabljamo le občasno, ne puščajo posledic.
Pogosta uporaba krem, losjonov za nego telesa in mil, ki vsebujejo parafin, ima v terapevtskem pomenu pomembno vlogo, saj parafin prikriva individualne vzroke kroničnih obremenitev in zmanjšuje vitalno energijo. Nega kože brez parafinov je zato pomemben terapevtski element.
Razpredelnica: Parafini in njihovi derivati, ki so v negovalnih preparatih
Parafin
Sestavine na parafinski podlagi Sinonimi za parafinske derivate
parafinski vosek (angl. paraffin wax)
trdi parafin
paraffinum durim
paraffinum solidum (DAB 8)
parafinsko olje (angl. paraffin oil)
mineralno olje (angl. mineral oil)
paraffinum perliquidum
paraffinum subliqudium
paraffinum liquidum

Parafinski derivati
Sestavine na parafinski podlagi Sinonimi za parafinske derivate
vazelin (petrulatum ali petroleum jelly)
beli vazelin DAB 8
vazelinsko olje
eucerin (mešanica iz petih odstotkov voska in parafinskega
olja, ki je na primer v kremi Nivea)
eucerinum anhydricum
lanolin (mešanica iz 65 odstotkov voska, 15 odstotkov
parafinskega olja in 20 odstotkov vode, adeps lanae
cum aqua ali adeps lanae hydrosum)
lanolin oil (olje iz voska)
talglicerid, hidriran (angl. hydrogenated tallow glyceride)
mikrokristalinski vosek (angl. mycrocrystalline wax)
mikrovosek (angl. mycro wax)
ozokerit zemeljski vosek, mikrovosek
ceresin mikrovosek, mikroparafin

Alkani (nasičeni ogljikovodiki)
Sestavine na parafinski podlagi Sinonimi za parafinske derivate
nasičeni z dolgo molekularno verigo
eutanol (eutanol E, nasičeni maščobni alkohol)
hidrogenirane maščobe
hidrirane maščobe
nevtralno olje (myrtol 318, migyol = triglyceride z nasičenimi
maščobnimi kislinami C 8–12)
squalen = perhydrosqalen (nasičeni ogljikovodiki, pridobljeni s hidriranjem iz
squalena, kot nadomestek rastlinskega olja)

Bodite previdni pri čebeljem vosku, ker je pogosto ponarejen ali pomešan z voskom carnauba, mikrovoskom, s parafinom, z lojem, s smolami in z maščobnimi kislinami.

Zakaj nega kože in las odločilno vpliva na bioenergijske terapije?
Vemo, da je koža zelo občutljivo čutilo, ki v organizmu opravlja pomembne reakcijske, regulacijske in kompenzacijske naloge. Način njenega negovanja odločilno vpliva na učinkovitost delovanja. Koža ima številne živčne celice in povezave z vsemi odzivnimi organi, s katerimi je v vzajemnem odnosu.

Zato deluje pravilna nega kože pri ljudeh z normalno in zdravo kožo stimulativno na funkcije notranjih organov, mišic, živčevja, vezivnega tkiva …
Sicer pa to ni le enosmerna pot, saj tudi organi v povratni zvezi učinkujejo na kožne predele. Napačna nega kože z učinkovinami, ki povzročajo alergije, tako ne vpliva negativno zgolj na kožo, temveč lahko občutno moti tudi delovanje notranjih organov.
Nasprotno pa je mogoče zaznati pogosta draženja organov kot reakcijo in spremembo v segmentalni sliki kože. Optimalna nega kože je po eni strani pomembna za njeno varovanje, imeti pa bi morala tudi stabilizirajoči vidik. Predvsem koži ne smemo škoditi ali celo povečati že pojavljajočega draženja.

Koža je kot organ razstrupljanja pomemben sestavni del celotnega sistema za razstrupljanje in izločanje iz telesa. Tako kot drugi organi razstrupljanja in izločanja mora izločati strupene snovi ne glede na to, ali te snovi nastajajo v telesu (med procesi presnove) ali pa vplivajo na telo od zunaj kot zunanji strupi.
Notranji in zunanji strupi povzročajo toksične obremenitve telesa. Strupi se morajo izločiti s sistemi za izločanje, tudi skozi kožo, sicer se odložijo v medceličnih prostorih.
Organi izločanja se lahko medsebojno podpirajo. Njihovo sodelovanje omogoča, da eden izmed organov deluje kot nadomestilo za drugi obremenjeni organ izločanja.
Zato ima koža pomembno vlogo, saj mora, če tega ne zmorejo jetra in ledvice, izločiti strupe, ko pride do njihovega večjega dotoka. Izvir mnogih domnevnih kožnih bolezni je prav v tem, saj gre za legitimne izločevalne procese, vendar jih kot take pogosto ne prepoznamo.
Ob tem je koža zaradi vse večjega okoljskega onesnaževanja, UV-žarkov, uporabe agresivnih čistilnih in higienskih sredstev vsak dan zelo obremenjena.
Ker škodljive snovi iz okolja napadajo njeno zaščitno plast, je tem obremenitvam izpostavljena brez vsakršne zaščite. Zaradi sredstev za nego kože in las se pogosto pojavljajo tudi alergijske reakcije.

Večina potrošnikov se ne zaveda, da je vsakodnevna nega kože in las zanje obremenjujoča, saj se ne pokažejo povsem jasni simptomi (prikrite, »maskirane« alergije).
Pravilna nega kože – pomemben dejavnik za ozdravitev in ohranjanje zd ravja
Sredstva za nego kože naj bodo dejansko namenjena njeni negi. Pri izbiri sredstev moramo biti zelo pozorni, saj je na trgu mnogo izdelkov, ki zaradi določenih snovi v njihovih podlagah, učinkovinah ali dodatkih koži zelo škodujejo.


Snovi, ki jih vsebujejo sredstva za nego kože, so praviloma sestavljene iz:
• podlage za mazilo;
• najrazličnejših učinkovin, ki se od izdelka do izdelka (dnevne in nočne kreme, kreme proti gubam …) in od ene do druge blagovne znamke razlikujejo ter jih proizvajalci v svojih reklamah še posebej poudarjajo;
• drugih dodatkov (sredstev za konzerviranje, penjenja in nabrekanja, barvil in parfumov).

Trackback

Trackback URL for this entry: http://www.compat.org/trackback.php/20071002062502114

No trackback comments for this entry.

1 komentarjev.

Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.
Prispeval/a: Anonimni uporabnik dne nedelja, september 12 2010 @ 04:26 PM UTC BOLEZNI SO DOMA V ÈREVESJU
Pozdravljeni,

v prebiranju vašega èlanka sem uživala. Zanima me kaj menite o vodi iz ''informiranih'' kozarcev in steklenic ?
Za odgovor se vam ze vnaprej najlepše zahvaljujem.

SLIKE IZ GALERIJE

STAREJŠI ČLANKI

nedelja 08-Jun


četrtek 05-Jun


torek 03-Jun


torek 06-May


nedelja 04-May


torek 22-Apr


ponedeljek 21-Apr


nedelja 26-Jan


petek 04-Mar


nedelja 20-Feb

SVEŽE NOVOSTI

No New Items