ČUDEŽNA STEVIJA

sreda, marec 30 2005 @ 11:53 AM GMT

Piše: Admin

Stevija - najslajša rastlina na svetu !

Stevija je tudi do 400 krat slajša od sladkorja. Primerna je tudi za vse tiste, ki hujšajo, saj skoraj ne vsebuje kalorij.
Prvotno rastišče stevie so gorska območja Paragvaja, kjer so jo Indijanci Guarani uporabljali že stoletja. Imenujejo jo \"kaa-he-e\", kar pomeni v njihovem jeziku sladka zel. Liste so uporabljali predvsem za sladkanje grenkega čaja mate in v medicinske namene. V devetnajstem stoletju je bila uporaba te rastline razširjena tudi v sosednjih deželah, predvsem v Braziliji in Argentini. Stevia je samorodni grmiček, večletna rastlina, ki zraste do višine 60 cm, na plantažah pa tudi do 90 cm. Rastlina ima veliko vejic, ki so porazdeljene po steblu s parnimi in mesnatimi listi. Liste stevie pobirajo v začetnem stadiju cvetenja, ko je tudi najslajša

Zgodovina stveie
Prvotno rastišče stevie so gorska območja Paragvaja, kjer so jo Indijanci Guarani uporabljali že stoletja. Imenujejo jo \"kaa-he-e\", kar pomeni v njihovem jeziku sladka zel. Liste so uporabljali predvsem za sladkanje grenkega čaja mate in v medicinske namene. V devetnajstem stoletju je bila uporaba te rastline razširjena tudi v sosednjih deželah, predvsem v Braziliji in Argentini. Stevia je samorodni grmiček, večletna rastlina, ki zraste do višine 60 cm, na plantažah pa tudi do 90 cm. Rastlina ima veliko vejic, ki so porazdeljene po steblu s parnimi in mesnatimi listi. Liste stevie pobirajo v začetnem stadiju cvetenja, ko je tudi najslajša.

Stevio je v ameriki botanično odkril Italijan dr. Moses Santiago Bertoni v začetku dvajsetega stoletja po dolgoletnem iskanju in sledenju pripovedi o njej. Poimenoval jo je v čast paragvajskemu kemiku Rebaudiju, ki mu je kot prvemu uspelo iz listov rastline izločiti sladko snov v njeni čisti obliki.
Novica o tem odkritju se je hitro razširila po vsem svetu.
Številni strokovnjaki so stevii napovedovali svetlo prihodnost, saj so njene odlike res očitne. V prvih desetletjih dvajsetega
stoletja je postajala vse bolj priljubljena v Ameriki in Evropi, segala pa je tudi do daljnega vzhoda, kjer so jo še posebno
vzljubili Japonci.

Vendar pa so zagovorniki stevie spregledali nekaj bistvenega; to je človeški pohlep in želje po dobičku.
Za vse razumno misleče in dobro hoteče ljudi je stevia ta ko rekoč od boga dana zamenjava za vse nevarne in umetne nadomestke sladkorja, izdelke kemične industrije. Vendar pa je s stevio težje obogateti, saj je gojenje te rastline dokaj zahtevno. Tako se je mo gočna industrija umetnih sladil v ZDA odločila za drugačno taktiko: prevladati na trgu sladil, obenem pa v kali zatreti vse poskuse zagovornikov stevie, da bi njene sladke izvlečke uvrstili na jedilnike.
Sprožili so različne zgodbice, od špekulaciji, da stevia povzroča raka, pa do trditev, da škoduje plodnosti. Niti ena raziskava, opravljena do danes, ni potrdila nobene od teh za lase privlečenih trditev. Kljub temu se je FDA- ameriška državna administracija odločila, da bo stevio prepovedala in ameročani jo lahko kupijo le v zeliščnih trgovinah in v prodajalnah zdrave hrane.

Stevia je bila predmet neštetih raziskav skoraj skozi vse dvajseto stoletje. Na tisoče poskusnih živali so v stotinah študij hranili z 250 do 1250 krat večjim odmerkom steviosida od tistega, ki ga v povprečju zaužijejo ljudje. Živali so nato podrobno preiskovali. Izsledki so pokazali, da stevia niti v očitno pretiranih količinah nima niti najmanjših negativnih učinkov. Živali, ki so dobivale skrajne odmerke steviozida, so sicer dosegale nekoliko manjšo telesno težo kakor živali iz kontrolne populacije, vendar to ni presenetljivo, saj je steviosid brez kalorij. Drugi ugotovljeni rezultat je bila zmanjšana obolevnost za rakom na dojkah (seskih pri samicah) ter zmanjšano število primerov obolenj ledvic pri samcih. Vsekakor nič slabega.
K temu dodajmo še nekaj desetletij intenzivne uporabe stevie na Japonskem ter nekaj stoletij uorabe v Južni Ameriki. Znan ni niti en primer, da bi stevia povzročila kakršnakoli bolezenska znamenja.

Razširjenost stevije
Čeprav gojijo danes stevio marsikje po svetu (Japonska, Kitajska, Tajvan, Tajska, Malezija, Koreja, Brazilija, Argentina, Paragvaj idr.), pa ima še zmeraj najboljši okus tista iz Paragvaja. Izkazalo se je, da je rastlina precej \"patriotska\", saj se ne pusti nasaditi kjer koli. Kljub najsodobnejši tehniki za zdaj še nikomur ni uspelo pridelati tako kakovostne stevie, kakršna raste v prvotnem naravnem okolju v višavjih
Paragvaja. Rastlina je uvrščena v razrede A, B in C, najbolj kakovosten je razred A. Pri nakupu vsekakor pazite, da boste dobili razred A.

Sestava:
V različnih raziskavah so analizirane vsebnosti in hranilni elementi, ki jih vsebuje stevia podrobno analizirani.
To so: vitamin C, beta-karotin (pro vitamin A ), krom, kobalt, rastlinske maščobe in vlakna, železo, magnezij, mangan, niacin, fosfor, kalij, proteini, riboflavin, selen, silicij, natrij, tiamin, vodo, cink in olje, ki vsebuje še 53 elementov.
Stevia vsebuje veliko različnih substanc. Najbolj so zanimive substance, ki se pojavljajo kot sladilo, so glikozidi. Znanih je osem sladkih glikozidov stevie: steviozid, rebaudiozid A, rebaudiozid B, rebaudiozid C (dulkozid B), rebaudiozid D, rebaudiozid E, dulkozid A i steviolbiozid. Strukturo teh
glikozidov tvorio diterpenski aglikon steviol (13-hidroksi, kaur-16-en-18-karbonska kiselina) kot tudi 1 do 5 sladkornih enot (glukoza in ramnoza).

Tudi sladkih substanc v stevii je več: Najbolj znan je steviasicid, ki ga je tudi najlažje pridobivati, vendar pa ima ta snov pogosto neprijeten priokus (še posebno, če je pridobljena iz rastlin, ki niso rasle v Paragvaju, ali rastlin razreda B in C), zato jo proizvajaci pogosto mešajo z (naravnimi) sladili, ki priokus ublažijo.

Bistveno boljši okus od steviozida ima rebaudiosid A, ki pa ga je v rastlini precej manj. V mnogih državah se stevia uporablja kot sladilo brez kalorij. Najpogosteje zasledimo podatke, da je stevija 300 krat bolj sladka od sladkorja.
Japonska je vodilna država v uporabi, predelavi in prečiščevanju stevije kakor tudi pri izdelavi izdelovanju ekstraktov.

Steviozide sestavljao osem kemijsko različnih komponent, ki sodijo v skupino glikozidov.
Različne vrste se razlikujejo po sladkosti, glede na strukturo vsebnosti. Navaden ekstrakt stevie je bele do bledo rumenkaster barve (posebno v raztopljeni obliki) in vsebuje okoli 85% vseh steviozidov z dominantno prevladujočim
steviozidom. Glede na kakovost ekstrakta je šele možno govoriti o sladkosti, zato se tudi pojvaljajo različne meje od 250-450 krat slajša od sladkorja. Vrednost 300 je najpogosteje srečano povprečje.
V skodelico kave ali čaja lahko dodamo 0,25 mg ekstrakta stevije. Kakšno doziranje pa je res potrebno je odvisno od indiviualnih okusa vsakega posameznika.
Najbolje je počakati eno minuto in šele nato napitek spiti.
Takojšnje pitje ni priporočljivo.

Uporaba
V Ameriki se uporablja kot dodatek k prehrani in za nego kože.
Steviosid v prahu se uporablja skoraj enako kot katero drugo umetno sladilo. Prav tako se topi le v vroči tekočini.. Dobiti je mogoče tudi raztopino steviosida v vodi z delom alkohola. To raztopino nato jemljemo po kapljicah. Prednost raztopine je v tem, da lahko z njo sladkamo tudi hladne jedi in pijače, v katerih se prah ne bi raztopil.
Nekaterim bo mogoče bolj ustrezal prašek z zmletimi listi, ki so 40-krat slajši od sladkorja (saharoze), kar je neke vrste \"zeleni sladkor\".
Tudi celi listi stevie so uporabni, predvsem za čaj, ki ima številne koristne lastnosti, med drugim uravnoteža človekovo razpoloženje.
Stevia ni popolno nadomestilo za sladkor, vsaj kar zadeva okus. V sladicah razlika morda ni opazna, pri sladkanju, npr. čaja, pa je okus drugačen. Enako, kakor če bi sladkali z natreenom namesto s sladkorjem. Pa tudi krofov s steviosidom ni mogoče ustrezno potresti. V številnih



receptih za pecivo je slakor sestavni del mase. Če sladkor odvzamete in ga nadomestite s steviosidom, se ves recept poruši.Obstaja pa že kar nekaj kuharskihih knjig za pripravljanje hrane s stevio, v katerih boste našli recepte za pecivo in druge nizkokalorične dobrote.
Študije
Ocenjuje se, da je narejeno čez 500 strokovnih študij o o stevii. Večina njih temelji na študiji stevie kot naravnem sladilu, vendar so mnogi raziskovali tudi učinke stevie kot dodatek k prehrani. Skoraj vse raziskave so pokazale, da regulira nivo sladkorja v krvi.
V nekaterih južnoameriških deželah se stevija uporablja za
zdravljenje diabetesa in hipoglikemije. Dijabetiki, ki konzumirajo stevijo ob vsakem obroku, so opazili, da se jim v relativno kratkem času regulira nivo sladkorja.

Raziskva hipoglikemijskega učinka steviozida, ki jo je vodila skupina znanstvenikov leta 1999 na Univerzitetni kliniki v Kopenhagenu (Danska) na oddelku za endokrinologijo
in metabolizem, je pokazala, da steviozid deluje direktno na beta celice pankreasa. Dognali so da le ta povzroča direktno iztiskanja inzulina iz beta celic. Bolj slikovito povedano, steviozidi povzoračajo izločanje inzulina iz pankreasa. Študije so pokazale, da stevia deluje antihipertenzivno - (znižuje previsok krvni tlak), na normalen krvni pritisk pa ne vpliva.
Izjemno zanimiva, ugotovitev je, da stevia preprečuje rast in reprodukcijo nekaterih bakterij i drugih mikroorganizmov, vključujoč bakterije, ki povzročajo karies, bolezni dlesni in
krvavitve dlesni. Zato jo priporočajo za ustno vodico za vzdrževanje ustne higijene. Zaviranje razvoja bakterij so ugotovili tudi pri pri bakerijah, v ustni votlini in nekaterih povzročiteljih grip.
Druge farmakološke raziskave so pokazale, da ima poseben učinek na ledvica in povečan krvni pritisk.
Raziskovalna skupina, na čelu z dr. Melis-om na Univerzi v San Paulu (Brazil) v obdobju od 1985 –1992, je prišla do popolnoma enakih izsledkov kot prej Von Schmeling (1967) in Humboldt (1979 -1981).
Dozirane količine ekstrakta in steviozida znižajo krvni pritisk, zmanjšajo utrip srca - število udarcev in delujejo diuretično.
V teh eksperimentih se je pokazalo, da prihaja do povečanega izločanja natrija v ledvicah, kar povzroči padanje pritiska. Prišli so do zaključkov, da steviozidi delujejo kot antagonisti kalija. Vpliv steviozida na znižanje krvnega pritiska je potrdila tudi najnovejša raziskova na ljudeh, ki so jo izvedli na tampejskom koledžu za medicino, oddelek za kardiovaskularno medicino leta 2000. K analizi je prostovoljno pristopilo 106 pacijentov, ki so bili razdeljeni na aktivno in kontrolno skupino.
V času poizkusa, ki je trajal eno leto, je aktivna skupina jemala
3 x 250 mg steviozida dnevno. Po dveh tednih je prišlo do pomembnih sprememb in padca krvnega pritiska (sistolni z 166 na 152 mmHg, a dijastolni z 104 na 90 mmHg).
Drugih sprememb ali stranskih vplivov na kvaliteto življenja ni bilo. Splošni zaključek je bil, da se ekstrakt stevie i steviozid lahko uporablja kot pomožno sredstvo pri povečanem krvnem pritisku

Hujšanje
Stevia je izvrstni pripomoček oziroma pomočnik v procesu odpravljanja odvečne telesne teže, saj ne vsebuje kalorij in ima tendenco zmanjševanja zalog v naših maščobnih skladiščih ter odpravlja naše želje po sladki in mastni hrani.
Stevia uravnava apetit pri ljudeh, ki imajo porušen odnos in povezavo med hipotalamusom in želodcem. Z drugimi besedami, ob uživanju stevie ob obrokih hitreje dosežemo občutek sitosti in ustavimo pretirano željo po hrani.
Dokazano je da stevia izboljšuje prebavo in funkcijoniranje gastrointestinalnega trakta, umirja želodec in pomaga, da se telo hitreje okrepi po boleznih.
Zakaj ravno stevia ?
- Regulira metabolizem sladkorja v krvi
- Znižuje krvni pritisk
- Pomaga pri sproščanju inzulina iz pankreasa
- Predstavlja vir rastlinskih hormonov rasti
- Antibakterijsko delovanje ( karies in vnete dlesni )
- Zmanjušuje željo po sladkem in mastnem
- Ima zelo podoben kot sladkorj

Prednosti Stevie v primerjavi s sladkorjem
- nima kalorij,
- ne karamelizira,
- ni kancerogena,
- ne fermentira v alkohol,
- ne vsebuje konzervansov.







Komentarji (2)


EZOTERA
http://www.compat.org/article.php/20050330135314134